Tahograf poljskega avtobusa je bil v nesreči uničen; potem, ko je pooblaščeni tehnik poskušal iz njega izluščiti podatke, jih ni bilo mogoče prebrati, poroča današnji zagrebški Jutarnji list.
Strojni inženir Zoran Kalauz, izvršni direktor podjetja Tahograf d.o.o. iz Svete Nedelje, je za časnik pojasnil, da to sicer pomeni, da ne bo mogoče ugotoviti, s kakšno hitrostjo je vozil avtobus v času nesreče.
Ta bi morala biti 100 km/h, pravi, vendar pa je moč domnevati, da sklepa, da je bilo vse kot mora biti; tudi v tahografu sta bili dve digitalni vozniški kartici (voznikova in sovoznikova), kar potrjuje, da je poljski prevoznik v skladu s predpisi za tako dolgo pot angažiral dva voznika.
Po podatkih iz vozniških podatkovnih kartic voznik in sovoznik do trenutka prometne nesreče nista storila nobenih kršitev glede delovnih aktivnosti, ob doseženemu številu dovoljenih ur vožnje pa sta se zamenjala v skladu s pravili.
Strahotna nesreča poljskega avtobusa je pričakovano top-tema medijev na Hrvaškem.Kanalski most- najnevarnejša ovira v cestnem prometu
Za JL je nesrečo komentiral tudi dipl. ing. Goran Husinec, hrvaški stalni sodni izvedenec za cestni promet, tehniko in cenitev motornih vozil in plovil. Povedal je, da je strašna nesreča posledica niza nesrečnih okoliščin.
Prva je ta, da je voznik izgubil oblast nad vozilom, verjetno zaradi utrujenosti, a da bodo to ugotovili z nadaljnjo preiskavo. Za tragično bilanco nesreče se mu zdi bolj pomembno, da je avtobus zapeljal s cestišča prav na mestu, kjer je kanal.
Tako je s prednjim delom trčil v izjemno trdo oviro, ki jo le redko srečamo ob cestišču. Kanalski most je verjetno najnevarnejša ovira v cestnem prometu, zatrjuje.
Hrvaške avtoceste sodijo med najboljše v Evropi,
do večine hudih nesreč pa praviloma prihaja na ravninskih predelih kontinentalne Hrvaške.Psihologinja o nesreči: odločilen je cirkadiani ritem
Psihologinja mag. Ljiljana Mikuš, vodja Sekcije za prometno psihologijo Hrvaškega psihološkega društva, je za JL podala tudi psihološki vidik te in sorodnih katastrof.
“Nesreča se je zgodila ob 5.20,” pravi, “psihofiziološke aktivnosti organizma pa so najnižje v drugem delu noči, v času od 1. ure po polnoči do 5. ure zjutraj. Ta čas je namenjen počitku in spanju.
Znano je, da so cirkadiani ritmi (ali biološki dnevni ritmi), ki trajajo približno 24 ur, usklajeni z menjavanjem dneva in noči, torej obdobij budnosti in spanja. V času, ki je biološko in evolucijsko namenjen spanju, je težko ohranjati budnost in se boriti proti zaspanosti in želji po spanju.
Na občutek zaspanosti vpliva tudi dolžina časa, ki je pretekel od zadnjega spanca, ter kakovost in količina prejšnjih spanj.
Slabo in plitko spanje ter dolg spanja povečujeta stopnjo zaspanosti čez dan, dolg spanja pa se lahko kopiči več dni. Vse to je treba upoštevati pri organizaciji dela poklicnih voznikov, ki jim je treba zagotoviti pogoje za kakovosten spanec in počitek,” je za časnik pojasnila Mikuševa.
Nove hrvaške avtoceste z najsodobnejšo prometno signalizacijo so razgibane, nekdanja AC Bratstva in enotnosti v smeri srbske meje pa monotona ter projektirana in zgrajena še v SFRJ.Nelagodje in izčrpanost; med dejavnike tveganja spada tudi vožnja po avtocesti.
“Dolgotrajna, monotona vožnja po avtocesti je za voznika monotono in dolgočasno opravilo, aktivnost se ne spreminja, dražljaji in signali, na katere se je treba odzvati, se pojavljajo relativno redko,” še pove.
Utrujenost otopli kritičnost do vožnje, okolja in nevarnosti. Utrujenost nastopi že po dveh urah vožnje oziroma 200 do 500 kilometrih in je odvisna ne samo od trajanja vožnje, ampak tudi od aktivnosti pred njo, kakovosti spanja in počitka, ure dneva ali noči ter stresa; niza situacij iz zasebnega ali delovnega okolja.
“Nespremenljive in raznovrstne dejavnosti, sestavljene iz enoličnih, enostavnih nalog, ki se nenehno ponavljajo in vsebujejo majhno število dražljajev so tudi dejavnik tveganja za nastanek nesreč, saj prispevajo k občutku utrujenosti in zaspanosti. Zato dejstvo, da imamo pregledne in dobro zgrajene ceste, še ne pomeni absolutne varnosti za voznike.”
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar