(novica s komentarjem) 

Mladi v Srbiji imajo najmanj radi Albance, Hrvate in Bolgare, najraje pa imajo Makedonce in Črnogorce, je pokazala nacionalna raziskava srbske mladinske organizacije Pokriv.

Mladi v Srbiji so na vprašanje, kako bi ocenili svoj odnos do narodnih manjšin na lestvici od 1 do 4, pri čemer je najvišja ocena 1 in najnižja 4, najslabše ocenili Albance, Bolgare in Hrvate.

Albanci so dobili oceno 2,52, Bolgari 2,09 in Hrvati 2,04, 
je včeraj popoldne prenesla Slovenska tiskovna agencija (STA).

Najbolje so ocenili Črnogorce, ki so dobili oceno 1,68, in Makedonce z oceno 1,75. Na sredini tabele sta pristali madžarska in romunska manjšina.

Raziskava je pokazala še, da 55 odstotkov mladih meni, da Srbija ne bi smela uvesti sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Za sankcije proti Rusiji je bilo samo 18 odstotkov vprašanih.

Uradni Beograd s kremeljsko retoriko spet obuja vojne čase!
(Foto: Lazar Krstiu0107 on Pexels.com)
Slabi, celo obupni odnosi Srbije in Hrvaške, opozarjajo v Zagrebu
V svojem odzivu na siceršnjo politiko Beograda hrvaški mediji poudarjajo, 
da gre za kremeljski vzorec uradnega Beograda in Vučićeve oblasti.

Slednji je z vztrajno tabloidizacijo medijskega prostora uspelo tam, kjer lahko edino uspe in kar je pri tem in takem početju tudi najbolj nevarno- pri širokih masah, tako imenovanih navadnih ljudeh, še ocenjujejo.

Posebej pomenljiva je v tem kontekstu nedavna izjava Vladimira Đukanovića, člana Glavnega odbora SNS in enega najtesnejših sodelavcev srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je na svojem Twitter profilu zapisal: “Vse bolj se mi zdi, da bo Srbija prisiljena začeti z denacifikacijo Balkana. Rad bi se motil!”

Objava je nemudoma razburkala duhove- ne le v regiji, opozarja zagrebški Jutarnji list (JL). “Opažena” je bila namreč enaka retorika, kot jo je pri agresiji na Ukrajino uporabil ruski predsednik Vladimir Putin.

Kar ja najhuje, poudarja zagrebški časnik, ta grožnja prihaja iz režima radikalno desne avtoritarne provenience, ki bolj diši po modernizirani, milo rečeno, Mussolinijevi različici države.
Večino srbske elite, v nasprotju s politično,
dopustovanje na Jadranu ne moti.
Se za agresivno retoriko skriva politika prevzema?
Srbska retorika kritje za prevzemanje določenih poslov in političnih položajev na Hrvaškem in v Sloveniji?

Odnosi med Srbijo in Hrvaško so slabi, prav nič ne kaže napredka, kar se odraža tudi v številu prihodov državljanov od tam na hrvaški Jadran, denimo poudarjajo hrvaški mediji.

Vendarle pa se lahko upravičeno vprašamo, ali ne gre za agresivno in pritlehno, celo subliminalno propagando, za katero se skrivajo ciljani prevzemi pomembnih gospodarskih in političnih faktorjev; tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.

Novinarji JL tako opozarjajo, da moramo vedno raziskati vzgibe posamične epizode propagandne vojne; tako opozarjajo, da “nedavna izjava Miloša Vučevića, župana Novega Sada in politika blizu srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Srbe, ki dopustujejo na Hrvaškem, malodane obtožil veleizdaje”, v sebi skriva marsikaj.

Vučević je tako javno raztrobil, da “nikoli ne bo razumel Srbov, ki so v teh dneh na dopustu v Dalmaciji, Istri in na otokih”, povsem nasprotno pa so pri JL razkrili, da so Peklenski otoki, marina Palmižana in restavracije v hvarskem podnebju priljubljene destinacije jaht podjetnikov, športnikov in pop zvezdnikov iz Srbije ter da se temu primerno povečujejo tudi investicije na Jadranu.

Kar nenazadnje in v določenem obsegu velja tudi za Slovenijo, se da brez zadržkov pripisati.

(mbo)