Evropske države bodo svoja skladišča plina verjetno uspele napolniti še pred zimo, kot je (bilo) načrtovano, vendar bodo stroški znašali več kot 50 milijard evrov. To je desetkrat več od povprečnih stroškov polnjenja v prejšnjih letih, 
piše Reuters.

Evropske vlade se bojijo, da bo rusko zmanjšanje dobav po glavnem plinovodu Severni tok 1 povzročilo velike težave Nemčiji in drugim državam pri njihovih prizadevanjih za zapolnitev podzemnih skladišč plina. Po podatkih Gas Infrastructure Europe (GIE) je bila povprečna stopnja zasedenosti evropskih skladišč plina prejšnji teden 70,5-odstotna.

Kaže pa, da jih (vsaj) Nemci uspevajo zapolniti s kombinacijo zmanjšanja povpraševanja, prehoda nekaterih elektrarn na premog in povečanja uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Evropska unija načrtuje, da bo imela do 1. novembra 80-odstotno skladiščno zmogljivost, s katero bi zagotovila rezerve za zimske mesece, ki pomenijo obdobje največjega povpraševanja. EU je določila tudi vmesne cilje za vsako državo in za vsak mesec.

Nemčija, ki jo je zmanjšan dotok plina iz Rusije najbolj prizadel, je še bolj ambiciozna in namerava do novembra skladiščne kapacitete zapolniti 95-odstotno. K temu pripomore povečan uvoz LNG (katerega tempo in ceno pa narekujejo ZDA, op.avt.).

Ocenjuje se, da je EU v prvi polovici leta uvozila 21,4 milijona ton utekočinjenega plina. Lani je v enakem obdobju uvozila 8,2 milijona ton.

Evropa se ne bo mogla pokriti zgolj z LNG, opozarjajo analitiki.
(Foto: Tom Fisk, Pexels.com)
Ameriške sanje uresničene? Junija je bil prvič v zgodovini prispevek ameriškega LNG k oskrbi Evrope s plinom večji od prispevka plina iz Rusije

Čeprav je Evropa na dobri poti, da doseže cilje skladiščenja plina, analitiki opozarjajo, da njene odvisnosti od ruskega plina še zdaleč ni konec.

Še huje- Evropa ostaja odvisna od tega, kako mrzla bo zima in koliko ruskega plina bo spomladi steklo v Evropo. Negotovost bo v obeh primerih verjetno ohranjala visoke cene, tudi če bodo zaloge v prihodnjih mesecih še naprej rasle.

Analitiki in strokovnjaki iz te veje industrije opozarjajo, da bi bilo polnjenje skladišč do ciljnih ravni nemogoče, če bi Rusija popolnoma prekinila dobavo Nemčiji prek plinovoda Severni tok 1. Ni še jasno, kdo bo zares pomagal pri nakupu zadostnih količin plina, če bo sploh lahko, posebej v okoliščinah, kjer so cene plina medtem dosegle nove rekordne vrednosti.

Cena plina v nizozemskem vozlišču TTF, ki je merilo za Evropo, se je zaradi upočasnitve dobave ruskega plina prek Severnega toka 1 in tesnega svetovnega trga od začetka leta skoraj potrojila, opozarjajo pri Reutersu.

Domneva se, da bi hipotetična zimska zamenjava Severnega toka 1 s plinom iz drugih virov in glede na prihodnje cene na TTF za zimsko sezono Evropo stala več kot 50 milijard evrov, kar je- kot že uvodoma omenjeno- približno 10-krat več od povprečja cen preteklih let.

(mbo)