Francija je sinoči iz Malija umaknila še zadnje svoje vojake, ki so tam delovali v okviru protiteroristične operacije Barkhane. Francoska vlada je umik po devetih letih posredovanja zaradi vse večjih napetosti v državi napovedala že februarja.

Takrat so se dokončno skrhali odnosi med Parizom in vojaško hunto, ki je na oblasti v Maliju. Na območju Sahela se je obenem začelo krepiti nasilje džihadističnih skupin, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Misija Barkhane je na vrhuncu štela približno 5100 pripadnikov v petih državah Sahela – Burkina Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Nigru. Po umiku iz Malija v preostalih državah ostaja še okrog 2500 vojakov.

V Maliju poleg protiterorističnih posredovanj, kakršno je opravljala misija Barkhane, delujeta še misija EU za usposabljanje oboroženih sil Malija ter mirovna misija Združenih narodov, še poroča STA.

Pripisati je treba, da so militantni islamistični napadi v minulih dneh dosegli predmestje prestolnice Bamako. V zadnjem napadu prejšnji teden v Tesitu so napadalci uporabili razstreliva, brezpilotna letala in celo topništvo, pri tem pa ubili 42 malijskih vojakov.

S tem se je sprožil val nasilja, ki ga začasna malijska vlada kljub obljubam ni mogla zaustaviti, poudarjajo svetovni mediji.

Mali med Francijo in Rusijo: ena velesila odhaja, druga prihaja.
(Foto: Pixabay, Pexels.com)
Tudi strategija nemške vlade ne deluje

Glede na razvoj dogodkov je pod vprašajem tudi prisotnost Nemcev v mirovni misiji ZN MINUSMA, še opozarjajo svetovni mediji, saj se namerava tudi Bundeswehr popolnoma umakniti iz Malija.

To je napovedal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit, ko je nedavno dejal, da je “Nemčija še vedno pripravljena sodelovati v mirovni misiji ZN v Maliju, vendar je takšna misija smiselna le, če jo tamkajšnja vlada podpira.”

Gre predvsem za to, da Mali ne dovoli preletov letal za prevoz modrih čelad. Zaradi tega trenutno okoli 140 nemških vojakov ne more dobiti redne zamenjave, pod vprašajem pa so, kot kaže, tudi morebitne zdravstvene evakuacije. 

Malijska vlada naj bi posledično svoje partnerje v ZN namenoma in premišljeno vse bolj nadlegovala z birokratskimi zahtevami, polkovnik Abdoulaye Maïga pa je v nedavnem sporočilu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu zapisal: “Začasna vlada poziva predsednika Macrona, naj končno opusti svoj neokolonialni, paternalistični in prezirljivi odnos ter spozna, da lahko Malijci zelo dobro poskrbijo zase.”

Po besedah ​​Ulfa Lessinga, vodje pisarne fundacije Konrada Adenauerja v Bamaku, je politika vojaške hunte v Maliju jasna: »Odločitev o umiku Bundeswehra iz Malija je zaenkrat logična, saj se Mali ni odzval na opozorila iz Nemčije. Nasprotno: trenutno je videti, kot da si Mali želi Rusijo.”

Zdaj zadnje francoske čete zapuščajo Mali, na njihovo mesto pa prihajajo ruske. Zapuščajo Gao, kjer so nameščene tudi nemške enote. Kot navaja Deutsche Welle je položaj tamkajšnjih nemških sil problematičen.

Temu pritrjuje tudi poročilo analitika Lessinga: “Dosedaj so se Rusi vselili v vse vojašnice, ki so jih Francozi zapustili. Če bodo Rusi prišli tudi v Gao, bodo nastale še logistične težave: kako uporabljati tukajšnje letališče? No, tam Nemci ne bodo mogli patruljirati skupaj z Rusi. V nastalo dramo to vnaša dodatno dinamiko.”

Rešitve trenutno ni na vidiku. Nemška vojaška prisotnost v Maliju traja že od leta 2013. Trenutno je tam okoli 1000 raznih pripadnikov nemške vojske, a verjetno ne več za dolgo.

Mali, mošeja v mestu Djenne.
(Foto: Piccaya, Pexels.com)
Mali zdaj pod krinko neodvisnosti v ruske roke?

“Bojni helikopterji in vojaška letala znova pristajajo v Bamaku, glavnem mestu Malija- z najlepšimi pozdravi iz Moskve,” pa je v sredo na svojem profilu na Twitterju sporočil začasni predsednik Assimi Goita, še prenaša Deutsche Welle.

Še isti dan sta vodja malijske hunte in ruski predsednik Vladimir Putin govorila po telefonu in drug drugemu zagotovila prijateljstvo, ki se izraža predvsem v dobavi vojaške opreme in napotitvi ruskih vojakov v Maliju, še piše nemški medij.

Videti je, da Rusija v svetu pospešeno obnavlja svoj nekdanji vpliv, širi pa ga tudi bodoča gospodarska globalna sila števila ena- Kitajska. Morda so zahodnjaški motivi za vojno v Ukrajini zdaj še bolj jasni oziroma nazorni.

(mbo)