(novica s komentarjem)

Mineva natanko šest mesecev, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja začel invazijo na Ukrajino v pričakovanju, da bo hitro porazil ukrajinske sile, glasi uradna verzija, ki jo navajajo malodane vsi svetovni mediji, vključno s Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Ta še navaja, da se to ni zgodilo, po šestih mesecih vojne pa Rusija zdaj nadzira celotno regijo Lugansk in postopoma napreduje v regiji Doneck (kjer nadzira slabi dve tretjini ozemlja, op.avt.).

Mednarodna skupnost se je hitro odzvala na rusko agresijo in sprejela obsežne sankcije, ki pa doslej niso imele takšnega vpliva, kakršnega si je Zahod želel.

Rusiji so se prihodki od prodaje energentov povišali, rubelj pa se krepi. Treba je dodati, da evro medtem strmoglavlja; preteklo je že nekaj časa, kar je zdrsnil pod vrednost enega dolarja.

Razmere v Ukrajini so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost ter okrepile pomen zveze Nato.

Ukrajina danes obeležuje tudi 31. obletnico razglasitve neodvisnosti, a prireditev v Kijevu ne bo, saj oblasti svarijo pred ruskimi raketnimi napadi.

Jutranji ruski raketni napad na Harkov.
Rusija danes raketirala Harkov, kakšne je nasprotujoča si statistika

Kot uvod v današnji praznik domnevne ukrajinske neodvisnosti so ruske sile v severovzhodnem ukrajinskem mestu Harkov ponoči in zjutraj obstreljevale več okrožij. Oleh Sinehubov, vodja lokalne uprave, je dejal, da so rakete zadele regijsko okrožje Čuhujiv, povzročile požar in poškodovale rastlinjake. Velik požar je izbruhnil tudi v objektu v novobavarski četrti.

Spletno družbeno omrežje Twitter so zjutraj preplavili posnetki ruskega raketnega napada na Harkov, na katerih je videti z vojsko povezane upravne stavbe v ognju. Medij Ukraine News sicer poroča o eksploziji zalog streliva v tovarni Ševčenko.

Kot sporočajo svetovni mediji, je bilo od 24. februarja ubitih 5587 civilistov, 7890 pa ranjenih. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je pred dvema dnevoma sporočil, da je dejansko število žrtev veliko večje.

Po podatkih OHCHR je večina ubitih ali ranjenih žrtev topniških, raketnih ali zračnih napadov.

Načelnik ukrajinskega generalštaba general Valerij Zalužni je– prav tako 22. avgusta- dejal, da je v vojni umrlo skoraj 9000 ukrajinskih vojakov, kar je prvič po invaziji, da je ukrajinsko vojaško vodstvo objavilo takšne številke.

Rusija ni sporočila, koliko vojakov je izgubila, je pa nedavno število ubitih ukrajinskih vojakov ocenila na 15 do 20 tisoč.

Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je bilo v Ukrajini doslej ubitih 15.000 ruskih vojakov in trikrat več ranjenih, kar ustreza skupnemu številu sovjetskih žrtev med rusko okupacijo Afganistana od leta 1979 do 1989.

STA denimo v zaključku svoje objave poroča, da je po podatkih OHCHR do konca leta 2021 v spopadih med silami, ki jih podpira Rusija, in ukrajinskimi oboroženimi silami umrlo približno 14.000 ljudi, vključno s 3.106 civilisti.

Ruska vojska te dni prodira tudi proti Mikolajevu/Nikolajevu.
Korenine spora in imperialna vloga globalističnega Zahoda

Konflikt v Donbasu se je začel leta 2014 po strmoglavljenju proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča in ruski priključitvi Krima.

Zahod, ki želi v bistvu Rusiji onemogočiti dostop do ti. toplih morij (in enakovreden status na slednjih), je prevrat takrat (finančno in logistično) omogočil, na predsedniško funkcijo kasneje nastavil nekdanjega tv-zvezdnika in zabavljača Volodimira Zelenskega (sicer tudi pravnika judovskih korenin), ob tem pa začel silovito medijsko kampanjo, s katero Rusiji oporeka aneksijo Krima.

Spomnimo: Krim je bil Rusiji odvzet administrativno, za dejanje pa je odgovoren sovjetski predsednik Nikita Hruščov, ki je bil ukrajinskega porekla. Na Krimu je večinsko prebivalstvo rusko, v največjem in najbolj pomembnem mestu/pristanišču polotoka Sevastopolu pa je tudi tradicionalni sedež ruske črnomorske flote.

V ozadju so tudi posli z energenti, predvsem plinom, pa z rudami in minerali bogata območja Donbasa, domnevno ameriško financiranje (nelegalnih?) laboratorijev in drugih kemijskih obratov, nadzor nad plovnimi potmi Črnega in njemu podrejenega Azovskega morja, pa ogromne kmetijske površine (ti. žitnice), ki si jih želijo predvsem zahodne kmetijsko-prehranske multinacionalne korporacije; domnevno za vzgojo gensko spremenjenih rastlin.

Prebivalstvo Krima je se na referendumu po prvih spopadih v veliki večini- 97 % volivcev od 83,1 % upravičencev– odločilo za pripojitev Rusiji, kar seveda ni bilo nepričakovano. Rusija naj bi si v prihodnosti z organizacijo podobnih referendumov pripojila še regije Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, najbrž pa tudi Harkov.

(mbo)