Kandidat za britanskega premierja Sunak: “Ljudi v preteklosti ne bi smeli strašiti s korono, znanstvenikom pa ne dati toliko moči!”

Posipanje s pepelom ali predvolilna taktika? Rishi Sunak zdaj tudi predlaga, da bi lahko šole med pandemijo ostale odprte

Jutarnji list je danes delil zanimiv članek, katerega avtorstvo pripisuje Hini (Hrvatska izvještajna novinska agencija), gre pa najbrž za povzetek pisanja/poročanja katerega od britanskih medijev.

Rishi Sunak, eden od dveh preostalih kandidatov za položaj novega britanskega premierja in nekdanji britanski finančni minister, je dejal, da je bilo dajanje prevelikih pooblastil znanstveni srenji med pandemijo napaka in da so bili javnosti prikriti negativni vidiki britanskega zaprtja, tako imenovanega lockdowna.

Vladajoča konservativna stranka sicer voli novega voditelja, potem ko je bil dosedanji premier Boris Johnson prisiljen odstopiti. Enako, le da prostovoljno, je storilo več deset ministrov, ki so protestirali zaradi vrste škandalov in napačnih korakov vodstva.

Člani stranke izbirajo med Sunakom in zunanjo ministrico Liz Truss, ki velja za pravega vojnega jastreba, ki da preveč meša štrene tudi, kar se tiče ruske vojne intervencije v Ukrajini.

Sunak je bil še bolj oster, ko je deboesedno dejal, da se je vlada “motila, ko je strašila ljudi” s koronavirusom. Nasprotniki njegove kandidature ga zdaj obtožujejo neiskrene volilne kampanje, češ, da gre za poceni limanico za glasove volivcev.

Premierski kandidat in nekdanji minister opisuje britanske težave, kot bi opisoval slovenske

Povedal je tudi, da mu je prepovedano razpravljati o posledicah uvedbe omejitev, povezanih s koronavirusom.

Med slednjimi izpostavlja vpliv zamujenih zdravniških pregledov na zdravje in podaljševanje čakalnih vrst za nacionalno zdravstveno službo države.

Sunak poudarja, da je bilo napačno dovoliti približno 50 znanstvenikom iz znanstvene svetovalne skupine za nujne primere- skupine, ki je pomagala vladi pri odzivu na izbruh- da ima toliko vpliva na odločitve.

Te so se nato izrazile v zapiranju šol, zdravstvenih ustanov, uradov in nazadnje še celotnega družbenega življenja. “Znanstvenikov ne bi smeli opolnomočiti tako, kot smo,” je pojasnil.

Zanimiv obrat pod vplivom medijev: javnost naklonjena novemu zaprtu države, zdaj proti (nekdanji) vladniki

Komentiral je tudi javnomnenjsko raziskavo, po kateri je javnost naklonjena novemu zaprtju države. “Pomagali smo ga izoblikovati: s sporočili strahu,” je dejal Sunak.

Britanija se je pod vodstvom Johnsona pozneje kot večina evropskih držav odločila za zaprtje zaradi koronavirusa. Potem ko je imela na začetku pandemije eno najvišjih stopenj umrljivosti, je pozneje postala eno prvih večjih gospodarstev, ki se je ponovno odprlo.

Sunak, ki je prejšnji mesec odstopil iz Johnsonove vlade, je predlagal, da bi šole med pandemijo lahko ostale odprte. Opozoril je, da je na nekem srečanju poskušal nasprotovati zapiranju šol in dodal, da je zaradi tega postal “zelo čustven”.

“Potem je nastala velika tišina,” je dejal Sunak. “Prvič je nekdo to javno in jasno zahteval. Bil sem tako besen,” je zaključil.

(mbo)