Medtem ko v Evropi stroški energentov skokovito naraščajo, Rusija sežiga velike količine zemeljskega plina, je pokazala analiza, ki jo je pridobil britanski BBC.

(novica s komentarjem)

Po oceni strokovnjakov gre za plin, prvotno namenjen izvozu v Nemčijo, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Analiza družbe Rystad Energy je pokazala, da ruska elektrarna v bližini meje s Finsko dnevno sežge okoli 4,34 milijona kubičnih metrov plina, vrednega približno 10 milijonov dolarjev.

Plin prihaja iz novega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Portovaji. Obrat se nahaja v bližini kompresorske postaje na začetku plinovoda Severni tok 1, po katerem Rusija Nemčijo oskrbuje s plinom.

Strokovnjaki, ki so izvedli analizo, so prve informacije o sežigu pridobili od finskih državljanov, ki živijo v bližini terminala na drugi strani meje. Ti so na začetku poletja na obzorju uzrli velik plamen, še poroča STA.

Dogajanje v zvezi z dobavo ruskega plina je pravzaprav pričakovano.
(Foto: Pixabay, Pexels.com)
Nova faza demonizacije: Putin kot Sadam, Portovaja kot Kuvajt

Zahodni mediji ob svojem novem jurišu na Rusijo igrajo na strune poprej vzpostavljene ekološke milozvočnosti.

“Vendar ne gre le za ceno in plin,” pišejo. “Znanstveniki so zaskrbljeni, da bo ogromna količina ogljikovega dioksida in saj, ki nastanejo pri sežiganju plina, še poslabšala taljenje arktičnega ledu.”

Zaliv Portovaja se sicer nahaja severozahodno od Sankt Peterburga, dobava ruskega plina prek Severnega toka 1 pa je omejena od sredine julija, za kar Rusi krivijo tehnične težave. Čeravno jim Kanada, kasneje pa še Nemčija, ni pravočasno dostavila turbine, ki je bila na rednem remontu, zahodni mediji zdaj trobijo, da “je jasno, da gre za politično potezo Kremlja, ki na ta način kaznuje Evropo zaradi vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini.”

Sežiganje plina v predelovalnih obratih naj bi bil sicer najbolj normalen proces- običajno zaradi tehničnih in varnostnih razlogov- naj bi obseg tokratnega sežiganja osupnil strokovnjake.

“Še nikoli nisem videla, da bi tovarna za utekočinjeni zemeljski plin tako gorela,” BBC navaja opozorilo Jessice McCarty, strokovnjakinje za satelitske podatke na univerzi Miami v Ohiu. “Že v začetku junija smo zabeležili ogromne plamene, ki preprosto ne izginejo. Ostajajo nenormalno visoki!”

Analitiki se strinjajo, da vžig nikakor ni bil naključen in da je bila odločitev za sežig plina najverjetneje sprejeta iz operativnih razlogov.

“Upravljavci plina pogosto nočejo zapreti elektrarn zaradi strahu, da bi bil ponovni zagon tehnično težaven ali drag; tudi tokrat je verjetno tako,” meni Mark Davis, izvršni direktor podjetja Capteria, specializiranega za učinkovito sežiganje plina.

Zemljevid, ki prikazuje traso plinovoda Severni tok 1.
Rusi se na pisanje zahodnih medijev ne ozirajo in ne odzivajo

V Gazpromu, lastniku objekta, kjer plin sežigajo, se medtem na prošnje za komentar sežiganja tolikšnih količin plinaniso odzvali, domnevajo pa, da je bila odločitev sprejeta v skladu z ruskim trgovinskim embargom.

“Morda so nekateri ventili pokvarjeni in jih ni mogoče zamenjati; zaradi trgovinskega embarga Rusija namreč ne more proizvesti visokokakovostnih ventilov, potrebnih pri predelavi nafte in plina,” meni Esa Vakkilainen, profesorica energetskega inženiringa na finski univerzi LUT.

Pri Rystad Energy vendarle menijo drugače: “To je opomin na prevlado Rusije na evropskem energetskem trgu. Bolj jasnega signala ne bi moglo biti; Rusija lahko že jutri zniža cene energije. V nasprotnem primeru bi plin izvažali prek Severne Tok 1 ali kakšni alternativi slednjega.”

Svetovne cene energentov so dobesedno eksplodirale po odpravi ukrepov zaradi Covida, kar je pripeljalo do normalizacije in ustaljenosti večine gospodarstev po svetu. Ta so posledično nenadoma potrebovala več energije, kar je povzročilo enormen pritisk na dobavitelje; pritisk brez primere v zgodovini. Vsemu temu je sledila še ruska invazija na Ukrajino, ki je Evropo pahnila v popoln energetski kaos, zaključijo pri BBC.