Obrisi evropske energetske krize: v Nemčiji zaplet glede načrtovane dajatve za plin za potrošnike, v Italiji ogroženih najmanj 120.000 podjetij

V Italiji do prve polovice prihodnjega leta zaradi povišanj cen energije, predvsem nafte in plina zaradi vojne v Ukrajini, ter posledične naraščajoče inflacije grozi zaprtje 120.000 podjetij, je v četrtek sporočila gospodarska zbornica Confcommercio.

Energetska spirala in inflacija, ki na letni ravni v sosednji državi presega osem odstotkov in se bo po napovedih zaradi podražitev energentov še zviševala, ogroža predvsem storitveni sektor, opozorila gospodarske zbornice povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

Confcommercio še navaja, da je ogroženih okoli 370.000 delovnih mest, 
še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Stroški energije v storitvenem sektorju naj bi letos dosegli 33 milijard evrov, kar je trikrat več od lanskega zneska in več kot dvakrat več kot v letu 2019.

Bo Italija gospodarsko pokleknila kot prva v nizu evropskih držav?

Kateri evropski narod bi lahko prvi klonil pod vse močnejšim pritiskom stroškov energije, inflacije in nasploh težkih pogojev poslovanja, se sprašuje Financial Times, ki je v javnost plasiral zgodbo o velikih hedge skladih, ki kolektivno stavijo proti italijanskim državnim obveznicam.

Če vprašate investicijsko javnost, ni velikih dilem, ni preveč deljenih mnenj, odgovor pa je zelo preprost - Italija. 

Vlagatelji torej stavijo proti Italiji: prodajajo italijanske dolgove in državo potiskajo proti finančnemu breznu. Stave proti vrednosti italijanskega dolga so sicer že kar nekajmesečna praksa velikih finančnih igralcev, ki zdaj izkoriščajo še politično nestabilnost Italije.

Finančne težave Italije se tako iz dneva v dan povečujejo, saj glavni igralci na kapitalskih trgih začenjajo staviti, da se bodo razmere v državi, za katero so značilna desetletja politične nestabilnosti in naraščajočega populizma, občutno poslabšale.

Edino odprto vprašanje je, ali lahko kmalu pričakujemo italijansko nacionalno dolžniško krizo, ne notranjo oziroma neplačilo zgolj na nacionalni ravni, pač pa državni bankrot.

V Nemčiji zaplet glede načrtovane dajatve za plin za potrošnike: služili bi tudi milijarderji!

Potem ko se je izkazalo, da bi lahko od nove dajatve za plin za potrošnike, načrtovane za jesen, korist imela tudi podjetja, ki so v polletju ustvarila milijardne zaslužke, se je nemška vlada zavezala, da bo ukrep vnovič preučila.

Nemška vlada se je pred kratkim odločila, 
da potrošniki s 1. oktobrom pričnejo plačevati posebno dajatev za plin 
v višini 2,4 centa na kilovatno uro. 

Z ukrepom je želela priskočiti na pomoč uvoznikom, ki se zaradi zmanjšane dobave ruskega plina spopadajo z dodatnimi stroški.

Dajatev je bila najprej sprejeta kot kompromis, ki naj bi preprečil zlom energetskega trga, a je sledilo ogorčenje.

Izkazalo, da so med 12 podjetji, ki so se prijavila za prejemanje deleža dajatve, tudi trgovci z energijo, kot sta Axpo ali Gunvor. Oba sta namreč v prvem polletju zabeležila podvojitev prihodkov.

(mbo)