Hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović je imel zgodaj dopoldne krajšo novinarsko konferenco v zvezi z velikim ropom Ine, kot so primer poimenovali tamkajšnji mediji.

Potem ko je napovedal, da bo zahteval izredno revizijo plinskega dela poslovanja družbe, je bila blizu poldneva sklicana tudi tiskovna konferenca tamkajšnjega Ministrstva za finance. Ob ministru za finance Marku Primorcu sta za medije spregovorila vodja urada za preprečevanje pranja denarja Ante Biluš in direktor davčne uprave Božidar Kutleša, poročajo mediji na Hrvaškem.

Biluš je povedal, da omenjeni urad sicer nima možnosti nastopanja v javnosti, zato so veseli, da so jo dobili. Kazensko preiskavo, da so začeli po prejetem namigu, najpomembnejša pristojnost, ki jo imajo, pa je blokada sredstev.

Gre za specifičen primer, je pojasnil, 
ker gre za največjo blokado v zgodovini dela tega urada, 
obvestilo o sumljivi transakciji pa so poslale banke. 

Končni rezultat akcije je 813 milijonov kun, ki so blokirane v osmih poslovnih bankah na 16 računih, v 6 odprtih investicijskih skladih. Blokirane so tudi nepremičnine v vrednosti 3 milijone evrov.

INA, sedež hrvaške naftne družbe v Zagrebu.
(Foto: Suradnik13 - Vlastito djelo postavljača, CC BY-SA 4.0,
https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=3974504)
“Davčni USKOK mora o(b)stati!”

Božidar Kutleša se je uvodoma obregnil ob zahtevano ukinitev ti. “davčnega USKOK-a“, ker da je zdaj jasno, da sta taka ustanova in takšno delo potrebna. “Gre za ogromen primer v panogi in vsega tega ne bi bilo brez našega robustnega informacijskega sistema,” je povedal.

“Vsaka od institucij je svoj del dela opravila v rekordnem času, vse skupaj pa je trajalo približno tri mesece,” je poudaril. Povedal je, da podatkov ne more razkriti, vendar pa da so se transakcije začele pozneje, kot poročajo mediji.

Na vprašanje, ali je šlo pri izplačilu 500 milijonov kun na en račun, torej na račun očeta osumljenega Damirja Škugorja, enkrat ali večkrat, je Biluš ponovil, da podrobnosti ne more povedati. Je pa razkril, da “ni šlo za eno samo plačilo, slednja pa so bila nadzorovana”.

INA (Industrija nafte) malodane odreja hrvaški vsakdanjik.
Odziv javnosti: “Svinjarija brez primere; sploh v teh časih, obdobju odrekanja!”

Minister Primorac je izpostavil, da je “še posebej vesel, da je v vseh dejavnostih zagotovljen odvzem nezakonito pridobljenega denarja”. “Prepričan sem, da bomo izvedeli vse o procesih v Ini, a teh podatkov še nimamo. Zavedam se, da so mediji neučakani, tudi jaz sem, a o aretacijah zdaj ne morem govoriti,” je še vztrajal minister, pišejo hrvaški mediji.

Primorac se je dotaknil tudi aktualne energetske krize: “Lahko samo poudarim, da država v tej krizi ne bo profitirala, morebitni presežek bo preusmerjen v najbolj prizadeti del prebivalstva.”

Tudi sicer odzivi na veliki rop Ine v hrvaški javnosti kar dežujejo. 
Enotna opredelitev: "To je nagnusno!!

Peđa Grbin, predsednik SDP, je tako danes ponovil ugotovitve, da so osumljenci od Ine kupovali plin za 19,5 evra, prodajali pa kar za 210 evrov. Dodal je, da je za to odgovoren premier Andrej Plenković in ekipa, ki jo je postavil v Ini, in zahteval odstop.

Zdi se, da je Grbin namignil na nedavni nepričakovani odstop hrvaškega finančnega ministra Zdravka Marića, ki je bil na tem položaju 6 let, k temu pa še podpredsednik vlade.

“Čemur smo priča v zadnjih dveh dneh, je eden največjih ropov v zgodovini Hrvaške. Ki se je zgodil v trgovskem podjetju, v katerem je Hrvaška največji solastnik in ima več kot 40 odstotkov delnic.”

Osumljenci naj bi denar nalagali v kupovanje nepremičnin 
v hrvaški prestolnici in prestižnih lokacijah na jadranski obali, 
k temu so tam kupovali še zemljišča. 

Enako oster je bil Davor Štern, nekdanji minister za gospodarstvo, ki je gostoval v oddaji televizije N1. Opozoril je, da je bilo vse skupaj izvedeno na primitiven način: “Takšne pogodbe še nisem videl. Presenečen sem, da je sploh prišlo do podpisa.”

Poudarja, da gre za rop denarja državljanov: “In vsi državljani smo teoretično solastniki, delničarji, gre za naš denar. 44 odstotkov pripada hrvaški državi in ​​če država tako ravna s tem denarjem, potem je to sramotno in kaznivo.”

Politično odgovornost je pripisal že vladi nekdanjega, zdaj zaprtega in nedavno znova obsojenega premierja Sanaderja, ki je že leta 2003 prodala 25 odstotkov Ine, kasneje pa se je zgodilo vse, kar je znano.

Odgovornosti sedanje vlade v tem trenutku Štern, tudi nekdanji direktor tega podjetja, ne vidi! “Tretja raven vodstva ne more biti odgovorna, če že drugi in prvi nista vedela kaj se dogaja,” meni.

(mbo)