Svet ECB je včeraj ključne obrestne mere zvišal za 0,75 odstotne točke, potem ko jih je že julija za 0,50 odstotne točke, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB Boštjan Vasle pričakuje nadaljnje dvige, kako visoki bodo, pa bo odvisno od srednjeročnih inflacijskih obetov, pravi.
Kot je zapisal v izjavi po seji Sveta ECB, pričakujejo, da bodo dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali prek srednjega roka.
Inflacija naj bi zaradi močnih stroškovnih pritiskov še nekaj časa vztrajala na visokih ravneh, nato pa naj bi se ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov zniževala.
V povprečju leta 2023 naj bi znašala 5,5 odstotka, leta 2024 pa 2,3 odstotka.
Fotografija je simbolična.Rast stroškov dela se krepi
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v drugem letošnjem četrtletju povprečno za 3,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.
Medletna rast se je tako glede na prvo trimesečje, ko je dosegla 0,8 odstotka, okrepila, je že v sredo poročala STA.
V stroške dela so sicer vključene tako plače, regres in druga nadomestila in dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim.
Plače za dejansko opravljeno delovno uro so bile v drugem četrtletju medletno višje za 3,6 odstotka, drugi stroški dela pa za 2,2 odstotka, je objavil statistični urad (SURS).
Nadaljevala se je tudi medletna rast števila opravljenih ur, v drugem trimesečju je dosegla 4,4 odstotka.
Rast je posledica rasti zaposlenosti, saj je povprečno mesečno število ur na zaposlenega rahlo upadlo.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar