V muzeju Prado v Madridu sta se podnebni aktivistki prilepili na okvirje dveh znamenitih slik španskega mojstra Francisca de Goye. Na steno med slikama Gola Maja in Oblečena Maja pa sta napisali + 1,5 C.

Protestnici je policija pridržala, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA), večino javnosti pa še vedno zanima vzrok in povodi za navidez brutalna dejanja zoper svetovno kulturno dediščino.

V pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015 je določen cilj, pojasnjujejo pri STA, da se globalno segrevanje po možnosti zaustavi pri 1,5 stopinje in tako prepreči najhujše posledice podnebnih sprememb. Vendar pa zaradi nadaljnjega povečevanja izpustov toplogrednih plinov obstaja verjetnost, da se bo podnebje segrevalo še veliko bolj.

V več evropskih državah so se aktivisti pred 27. svetovno podnebno konferenco COP27, ki se bo jutri začela v Egiptu, prilepili na slike ali jih polili s hrano. Najbolj odmevni primeri so bili napadi v najbolj slovitih evropskih muzejih, kot so Louvre (Pariz), National Gallery (London) ali že omenjeni Prado v Madridu.

Lažni napadi na svetovno kulturno dediščino so postali matrica.
(Foto: Una Laurencic, Pexels.com)
Kronologija nekaterih kočljivih napadov: od Madrida do Pariza, Firenc, Londona in Rima ter nazaj v Madrid

Najprej je konec maja obiskovalec Louvra– ki se je pretvarjal, da je invalid in si nadel še žensko lasuljo- v znamenito Mono Lizo vrgel kos torte. Portretu se je približal v invalidskem vozičku, po napadu in ob aretaciji pa kričal, naj javnost pomisli na planet Zemljo in ljudi, ki ga načrtno uničujejo. 24-letnik iz pariškega predmestja pa je komaj 30. maja letos, ob svojem spornem dejanju, spoznal, da je slika zaščitena z neprebojnim steklom, zato slednja ni bila poškodovana. Vsaj tako se je zdelo.

V firenški galeriji Uffizi sta si italijanska okoljska aktivista 22. julija prilepila roke na steklo, ki ščiti ikonično sliko z alegorijo pomladi italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija. Po takratnem poročanju ameriške tiskovne agencije AP je šlo za aktivista okoljevarstvene skupine Zadnja generacija.

Dve italijanski ženski in en moški so izobesili tudi transparent “Zadnja generacija brez plina brez premoga”. Karabinjeri so sporočili, da so kupili vstopnice in zatem organizirali protest v znamenitemu slikarju posvečeni sobi, Corriere della Sera pa je aktiviste tudi citiral: “Ali je danes mogoče videti tako lepo pomlad?”

Iz muzeja so sporočili, da je zahvaljujoč steklu, ki so ga preventivno vgradili pred nekaj leti, mojstrovina ostala nepoškodovana. Lepilo je bilo varno odstranjeno s stekla, svetovni mediji pa so poročali, da so aktivisti dobili triletno prepoved vstopa v priljubljeno mesto, zakladnico svetovne kulture.

O tem, kako temeljito so se italijanske oblasti in kulturno-turistični delavci lotili porajajoče se težave, priča tudi podatek, da so pri obravnavi enakovrednih dejanj uporabili strategijo, ki je podobna tisti, ki se pogosto uporablja za nasilne nogometne navijače.

14. oktobra sta potem v Nacionalni galeriji v Londonu aktivistki s paradižnikovo juho zalili Van Goghove Sončnice, eno najslavnejših platen tega nizozemskega umetnika in se nato pod popackano sliko še prilepili na galerijsko steno. Šele takrat so pri skupini Just Stop Oil dokončno potrdili, da so pri izbiri slike upoštevali to, da je bila zavarovana s steklom in da se tako odločijo pri vsaki izmed akcij.

Šele ob londonski akciji so se v organizaciji počasi začeli zavedati, da na svojo stran ne pridobivajo podpore, ampak pretežno jezo in zgražanje. Kar pa jih ni ustavilo, da ne bi sinoči, 4. novembra, okoljski aktivisti znova ciljali znamenitega Nizozemca in na razstavi njegovih del v Rimu z grahovo juho polili sliko Sejalec.

Kot so prenesli svetovni mediji, je italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano akcijo zoper umetnino Vincenta Vag Gogha, ki se je zgodila v Palači Bonaparte, označil za podlo dejanje. Tudi slika z moško figuro na polju ob sončnem zahodu iz leta 1888 je zaščitena s steklom, v protestu pa ni bila poškodovana. Kot že tolikokrat poprej, so se protestniki nato prilepili na steno, na kateri visi slika.

Aktivisti so se znova lotili Italije; po Firenzah še Rima.
Začetek in konec na istem mestu; je to tudi začetek konca take oblike protestov? Amsterdam danes potrjuje domneve, da bo temu najbrž tako!

Spet smo v Pradu v Madridu, a ne letos, lani. Za spremembo gre za protest, ki bi ga nekateri najraje hitro pozabili, zasluži pa si pozornost in odobravanje mnogih.

Ljudje, ki so preživeli množično zastrupitev s hrano leta 1981, so namreč 19. oktobra 2021 zasedli znamenito madridsko umetniško galerijo in zagrozili, da bodo poskusili narediti samomor, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve po pomoči in pozornosti.

Na fotografiji, ki so jo takrat objavili svetovni mediji, je bilo videti šest oseb, ki so pred Las Meninas (Služkinjami), sliko španskega slikarja Diega Velazqueza, držali transparent. Ena med njimi je bila na invalidskem vozičku, ostali protestniki so se zbrali zunaj.

V izjavi, objavljeni na Twitter profilu združenja žrtev ponarejenega olja ogrščice, ki je leta 1981 prizadelo na tisoče ljudi po vsej Španiji, je bilo zapisano “Nič več ponižanja in zapuščanja!”, protestniki pa so zahtevali srečanje s španskim premierjem in sredstva za zdravstvene stroške preživelih v zgodovinskem škandalu z zastrupitvijo s hrano.

“Šest ur po začetku naše prisotnosti bomo začeli uživati ​​tablete,” so takrat opozorili v društvu “Še smo živi”, ​​ne da bi navedli točen čas. Eden največjih škandalov z zastrupitvijo s hrano na svetu je povzročil najmanj 5000 mrtvih, pravzaprav ubitih ljudi in 20.000 drugih prizadetih, večinoma z neozdravljivimi boleznimi, je še zatrjevala skupina.

Policija je takrat dva protestnika pridržala, ostali pa so se razšli. Neka ženska je predstavnikom medijev povedala, da so se za protest v kulturni ustanovi odločili, ker jim je kultura pomagala preživeti, a da se počutijo 20 let starejše, kot dejansko so.

V trenutku pisanja tega prispevka pa je tiskovna agencija Reuters v svet posredovala novico, da so okoljski aktivisti znova napadli, a tokrat bolj ciljano in razumno, bolj razumljivo, celo sprejemljivo. Na amsterdamskem letališču Schiphol, enem največjih evropskih vozlišč, so namreč pripadniki in simpatizerji tamkajšnje veje Greenpeaca blokirali lete zasebnih/poslovnih letal.

Na stotine okoljevarstvenih aktivistov, oblečenih v bele kombinezone, poroča Reuters, je danes vdrlo na območje zasebnih letal na amsterdamskem letališču Schiphol in za več ur preprečilo odhod letal, na način da so sedeli pred njihovimi krmili.

Intervenirala je vojaška policija, ki je nato z avtobusi s prizorišča odpeljala več deset protestnikov. Več kot 100 aktivistov je bilo aretiranih, poroča nacionalna televizija NOS.

Protest je bil del enodnevnih demonstracij v letalskem vozlišču in okoli njega, ki sta jih organizirala Greenpeace in Extinction Rebellion v pripravah na podnebne pogovore COP27 v Egiptu. Okoljevarstvene skupine zatrjujejo, da je Schiphol največji vir emisij ogljikovega dioksida na Nizozemskem, saj letno v ozračje izpusti 12 milijard kilogramov tega plina. Civilni promet ni bil oviran, poudarjajo pri Reutersu.

(mbo)