Prihaja v Iranu do tektonskih premikov, ali gre samo za ti. režimske lepotne popravke? Iranska moralna policija razpuščena!

Iranska moralna policija, odgovorna predvsem za uveljavljanje kodeksa oblačenja žensk, je bila razpuščena, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v nedeljo sporočil državni tožilec.

Kot prenaša Jutarnji list, uradni Teheran po mesecih krvavih protestov
napoveduje tudi revizijo zakona o obveznem nošenju naglavnih rut.

Vendarle pa ne gre za popolno zmago, ampak zgolj prvi korak, opozarjajo poznavalci razmer. “Sodstvo se bo še naprej ukvarjalo s tem družbenim izzivom,” je dejal generalni državni tožilec Mohamed Jafar Montazeri, navajajo pisanje časnika Shargh.

Iranske oblasti se na tak način trudijo zatreti 
več kot dva meseca trajajoče proteste zaradi strogega kodeksa oblačenja.

Spomnimo: ti so preplavili Iran po smrti Mahse Amini, 22-letne Iranke kurdskega porekla, ki je 16. septembra umrla v priporu, potem ko so jo pripadniki omenjene policije aretirali zaradi domnevnega kršenja šeriatskega prava.

Protestniki od takrat zažigajo pokrivala in vzklikajo protivladna gesla, prav tako pa od njene likvidacije naprej vse več žensk ne nosi hidžaba, zlasti v sodobnem severnem delu Teherana. Po poročanju tiskovne agencije ISNA omenjeni tožilec sicer ni navedel, kaj bi lahko v zakonu spremenili, če sta v odločanje vpletena organa, ki sta v večinskih rokah konservativcev.

Revizijska skupina se je torej v sredo sestala s parlamentarnim odborom za kulturo, rezultate pa pričakujejo v tednu ali dveh. Predsednik Ebrahim Raisi je ob tem dejal, da so temelji iranske republike in islama zapisani v ustavi. “A obstajajo metode za izvajanje ustave, ki so lahko prilagodljive,” je dejal v televizijskem nagovoru, s katerim je najbrž želel pomiriti širšo javnost.

Kot je znano, je hidžab postal obvezen za vse ženske v Iranu aprila 1983, štiri leta po islamski revoluciji, ki je strmoglavila monarhijo, ki so jo podpirale ZDA.

V državi, kjer konservativci vztrajajo, da mora biti hidžab obvezen, medtem ko reformisti to želijo prepustiti individualni izbiri, to še danes ostaja izjemno občutljivo družbeno vprašanje.

Masovni protesti so zajeli predvsem severne predele Teherana.
Fotografija je sicer iz leta 2009, ko so državo pretresali

nemiri ob predsedniških volitvah.
(Hamed Saber - originally posted to Flickr as 3rd Day - The Green Protest Rally, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=7088324)
Na stotine ubitih, ne samo žensk, tihi masovni upor že od pričetka letošnjega poletja
Septembra letos je glavna reformistična stranka pozvala k razveljavitvi zakona o obveznem nošenju hidžaba, potem ko so konzervativci zaradi pravega vala zavračanja pokrivala, ki med iranskimi ženskami raste 
vse od letošnjega poletja, pozvali k nasprotnemu: 
bolj striktnemu uveljavljanju pravila.

Zveza Islamske ljudske stranke Irana, ki so jo ustanovili sorodniki nekdanjega reformističnega predsednika Mohammada Hatamija, je v soboto pozvala oblasti, naj “pripravijo pravne elemente, ki utirajo pot za razveljavitev zakona o obveznem nošenju hidžaba”.

Opozicija tudi poziva Islamsko republiko, naj “dovoli miroljubne demonstracije”, še piše v izjavi, ta pa nasprotno za spodbujanje uličnih protestov obtožuje svojega glavnega sovražnika ZDA in njihove zaveznike: Veliko Britanijo, Izrael in kurdske skupine zunaj države.

Neimenovani general iranske Islamske revolucionarne garde je ta teden prvič povedal, da je od smrti Aminijeve v “nemirih” življenje izgubilo več kot 300 ljudi, najvišji iranski varnostni organ, Vrhovni svet za nacionalno varnost, pa navaja “več kot 200” žrtev. Državna tiskovna agencija IRNA vanje sicer uvršča varnostnike in civiliste, pa tudi “separatiste” ter “izgrednike”. Vrhovni svet za nacionalno varnost ocenjuje, da je nasilje poleg človeških žrtev povzročilo škodo, ocenjeno na bilijone rialov (milijone dolarjev).

Nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem v Oslu je- nasprotno- že v torek sporočila, da so “varnostne sile v trajajočih protestih po državi ubile najmanj 448 ljudi“, predstavnik OZN za človekove pravice Volker Turk pa je prejšnji teden dejal, da je bilo v zatrtju protestov aretiranih 14.000 ljudi, vključno z otroki.

Kampanja aretacij je vključevala športnike, zvezdnike in novinarje. Med zadnjimi aretiranimi je bila tudi filmska zvezdnica Mitra Hajjar, ki so jo v soboto pridržali na njenem domu.

(mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Website Built with WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: