“Kolesariat” se na ulice vrača v Mariboru! Zdi se, da tokrat desni; za “spontanim” dogodkom bi lahko stala SDS

(novica s komentarjem)

Protestniško kolesarjenje- tako značilno predvsem za slovensko glavno mesto v času zadnje Janševe vlade, k čemur je pojavno pripomogla tudi epidemija novega koronavirusa- se vrača na slovenske ulice. A v Mariboru!

Če gre verjeti zapisu (oziroma pozivu), ki se je pojavil na spletnem družbenem omrežju Facebook ( in sicer med dogodki/eventi), naj bi do protesta proti zvišanju cen bonov (domnevno tistih za študentsko prehrano) prišlo v sredo, 18. januarja ob 15. uri.

Objavo načrtovanega dogodka najdete s klikom na sledečo povezavo (https://www.facebook.com/events/2429156923888821), omeniti pa velja, da se je na dogodek do tega trenutka odzvalo 425 oseb, udeležbo pa jih je do sedaj potrdilo 51.

Organizator dogodka, najdete ga pod FB profilom Jan Hartl, najavlja “vožnjo s kolesi po centru Maribora”, kar utegne biti dokaj vizualno impresivno že zaradi same konfiguracije terena, kot je bilo navsezadnje tudi ob protestiranju zoper Janševo vlado, če damo dejstvo, da so mariborske ulice v središču mesta dokaj ozke ter posejane z vrtovi gostinskih lokalov, na stran.

Pozabiti ne velja niti, da so bili kolesarski protesti zoper Janševo vlado, pa tudi tisti proti ti. covid-diktaturi, z izjemo enega samega dogodka simbolno skoncentrirani na Trg svobode, kjer so kolesarji krožili okrog spomenika v drugi svetovni vojni padlim oz. pogubljenim revolucionarjem.

Stoji za organizacijo protesta slovenska desnica oz. lokalni odbor SDS pod vodstvom Kaloha? Spomin na zadnje velike študentske proteste tej domnevi pritrjuje!

Spomnimo, da so zadnji res veliki študentski protesti, ki se jih je udeležilo 15 tisoč študentov in dijakov, potekali pred 12-imi leti v Ljubljani, njih povod pa je bil vladni zakon o malem delu. Demonstracije sta uradno pripravili Študentska in Dijaška organizacija Slovenije.

Kot je znano, je ob prihodu demonstrantov pred stavbo parlamenta prišlo do do tedaj najhujših izgredov v slovenski zgodovini; poslopje parlamenta je bilo poškodovano, več oseb pa je bilo aretiranih in poškodovanih

Protest so sicer takrat podprli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Društvu upokojencev Slovenije in Društvu pisateljev Slovenije, je pa imel dodatne repe, saj se je takratna predsednica ŠOS, Katja Šoba, ki je bila zelo aktivna pri organizaciji in izvedbi protestov, naslednje leto včlanila v SDS in istega leta na njeni listi tudi kandidirala na državnozborskih volitvah. 

Šoba je v času protestov zavračala kakršnokoli zanimanje za politiko, relativno neznani “organizator” dogodka pa daje misliti, da je temu tudi letos tako in da pri največji opozicijski stranki- po volilnih in referendumskih porazih, a čuteč splošno nezadovoljstvo v javnosti- tipajo utrip slednje in iščejo sprožilec za kaj večjega.

(mbo)