Pretoplo zimsko vreme prehitro prebuja naravo

Previsoke temperature za ta letni čas vplivajo na rastline in živali, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Kažejo se določeni neobičajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin, pojav nekaterih žuželk. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu.

Agrometeorologinja z agencije za okolje Andreja Sušnik med drugim opozarja, da smo šele na dobri tretjini zime in prezgodnje prebujanje rastlin pomeni, da so kasneje ob ohladitvah ali spomladanski pozebi manj odporne in da zdaj porabljajo energijo in zaloge v nepravem času.

Ta zaloga bi morala služiti spomladanskemu razvoju in nadaljnji rasti. 
To zagotovo ni ugodno, je dejala za STA.

Visoke temperature tudi čebelam niso naklonjene, saj ko v toplejših zimskih dnevih zapustijo panje in letajo naokoli, zaman iščejo hrano in s tem trošijo energijo, še poroča STA.

Podobno tudi drugje po Evropi, ne glede na to ali so področja severno ali južno

Temperature, kakršnih v zgodovini meritev teh držav ni bilo, so januarja dosegle Danska, Nizozemska, Poljska, Češka, Belorusija, Litva in Latvija.

Prevroče pa ni samo v evropskih destinacijah, ampak tudi v regiji. Hrvaška je ena od držav, kjer temperature tudi podirajo malodane vse rekorde. V Sisku so tako v četrtek namerili 18,6 stopinje, na Hvaru 17,2 in v Zagrebu 13,5 stopinje. To so temperature nad 10 stopinj nad povprečjem, opozarja stroka.

Segreva pa se ne samo zrak, pač pa tudi- in povsem razumljivo hkrati- morje. V istem obdobju je temperatura slednjega na Visu dosegla 17 stopinj. Iz marsikaterega konca jadranske obale zato te dni poročajo o kopalcih; sicer bolj hrabrih in za krajše obdobje, pa vendar.

30-letno januarsko povprečje na Visu je tako denimo 14 stopinj, temperature bi zdaj morale biti približno 10 stopinj Celzija, največ pa 14 ali 15.

Neke hude zime letos ne gre več pričakovati;
praviloma naj bi bilo le še bolj toplo.
Pomladne temperature po vsej Hrvaški, v Dalmaciji cvetijo rastline. Vprašanje vseh vprašanj: se bo zima sploh vrnila?

Tudi šparglji cvetijo, ponekod jih že nabirajo, poročajo te dni mediji. Ponekod v Dalmaciji je zacvetelo okrasno drevje in grmovje, kar je za ta letni čas zelo netipično. Ponekod na celini so cveteli tudi jegliči (Primule). Kmetovalci se ob morebitnem nastopu močnejšega mrazu bojijo zelo velikih izgub.

Kaj pove analiza? Prednosti tako neobičajno toplega vremena so nižji računi za ogrevanje, kar je posebej ugodno zlasti v luči vojne v Ukrajini in posledične krize z energenti, ter pozitivni učinki v prometu.

Slabosti so turistične izgube, predvsem na kontinentu (zaprta smučišča) in negativen vpliv na zdravje (strokovnjaki opozarjajo zlasti na povezavo krvnega tlaku in temperature zraka).

Prizadeti sta tudi flora in favna; mnoge rastline so se- kot že omenjeno- prebudile pred časom, nekatere ptice pa sploh niso odšle v toplejše kraje, zato je narava zmedena. Glede na to, da ni snega, ki bi se sicer stopil in zapolnil hidroelektrarne, bi lahko nastal problem tudi pri proizvodnji električne energije.

Se zima vrača?

“Najbrž ne; pomladi še kar mudi in če pogledamo napovedne materiale za nadaljevanje januarja, nič ne kaže, da nas čaka pravi mraz, primeren temu obdobju,” pravijo meteorologi povsod po Evropi. Mediji vseh držav pa opozarjajo na dolgoročne napovedi, ki so namigovale, da bi februarska odstopanja lahko bila še večja kot januarska.

Bo pa več padavin, a zlasti v Sredozemlju. Manj dežja bo na celini; glede na trenutno stanje pa nič konkretne zime in le kratka obdobja hudega mraza, če sploh.

(mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Website Built with WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: