Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je danes kanclerju Olafu Scholzu podala odstopno izjavo.
Slovenska tiskovna agencija (STA) se pri poročanju sklicuje na nemške medije, ti so sicer že minuli konec tedna poročali, da namerava ministrica, ki se sooča s kritikami na račun vojaške pomoči Ukrajini, počasnega izvajanja javnih naročil za nemško vojsko in pomanjkanja strokovnega znanja, odstopiti.
Lambrecht je v izjavi zapisala, da je "večmesečna medijska osredotočenost" nanjo razlog, ki ji je preprečeval sprejemanje "odločitev o varnostni politiki v interesu državljanov Nemčije".
Nedavno se je na naslovnicah znašla zaradi novoletnega sporočila, v katerem je govorila o vojni v Ukrajini, medtem ko je v ozadju nebo razsvetljeval ognjemet, kar je povzročilo razburjenje.
Po podatkih iz javnomnenjske raziskave ZDF, javne in komercialne nemške televizije, odstop Lambrecht podpira kar 60 odstotkov Nemcev.
Vplivni severni sosedi se, vsaka po svoje, upirata izdatkom za vojno v Ukrajini.
(Foto: Pixabay, Pexels.com)Nezadovoljstvo še vedno tudi na Danskem, a tam zaradi premierke
Spomnimo: tik pred silvestrovim je radikalen predlog danske premierke Mette Frederiksen v javnosti sprožil pravi vihar. V domnevni želji po okrepitvi vojske med “vojno v Evropi” je mnoge Dance izzvala s “prošnjo”, naj se odrečejo enemu od 11 državnih praznikov
A ne kateremu koli, kot se je kmalu izkazalo: ciljala je na veliki molitveni dan, ki je bil ustanovljen pred več kot tremi stoletji in nastopi četrti petek po veliki noči. Trgovine in bari se na predvečer praznika zaprejo ob 18. uri, tako da so ljudje trezni in pripravljeni na cerkev in molitev naslednji dan.
“Ljudje potrebujejo te počitnice, da se sprostijo in združijo,” je takrat dejal Penille Vigso Bagge, predsednik Združenja danskih duhovnikov. Dodala je, da Danci ne bi smeli izbirati med orožjem in naboji ter mirom in kontemplacijo.
Frederiksen je nedavno osvojila drugi mandat, potem ko je približno mesec in pol delala na oblikovanju nove vladne koalicije, ki jo je na koncu sestavilo nenavadno zavezništvo socialdemokratov, liberalcev in centristov. “Osebno menim, da je odpoved enega dopusta razmeroma majhna cena glede na to, da na naši celini poteka vojna,” je dejala Frederiksen, ki je sicer ob zaprisegi veljala za najmlajšo osebo na tej funkciji v zgodovini Danske.
Dansko finančno ministrstvo sicer takrat ni posredovalo podatka, koliko bi lahko vlada zbrala z odpovedjo praznikov, obrambni proračun za tekoče leto pa je znašal okoli 3,9 milijarde evrov.
Po mnenju vlade bi predlog pomagal Danski povečati vojaški proračun na 2 odstotka bruto domačega proizvoda države, kar je spodnja meja, ki jo zahteva NATO, čeprav v resnici članica te meje že golgo ne dosega.
V tem primeru bi Danci podaljšali služenje vojaškega roka, okrepili kibernetsko varnost in vložili, pravijo, v interdisciplinarne raziskave morebitnih groženj v prihodnosti.
“Prav,zaprav nimamo pojma, kako bi se Danci odzvali na odpoved praznikov. Ali bodo delali, ali si bodo vzeli prost dan” se je spraševal Tore Stramer, glavni ekonomist danske gospodarske zbornice. Poudarja tudi, da bi zbrani denar prenesli v danski splošni sklad in ne neposredno v vojaško financiranje, zato ni nobenega zagotovila, kako bo denar porabljen.
Predlog vlade je združil sindikate in Cerkev ter desnico in Rdeče-zeleno zvezo, razburjenje javnosti pa se v tej nemški severni sosedi še ni poleglo.
To sicer ni prvič, da so danski politiki predlagali ukinitev praznikov, so še navedli svetovni mediji. Leta 2012 je vlada Helle Thorning-Schmidt, takratne premierke, predlagala podobno, vendar je bil predlog hitro zavrnjen.
Tokrat je drugače; nova vlada Mette Frederiksen ima večino v parlamentu in bi vendarle lahko sprejela sporni zakon o odpravi praznika.
(mbo)
mariborski Odmev 