Naš znani sistem globalnih političnih in gospodarskih zavezništev se spreminja in nič ni naredilo te spremembe bolj jasno kot različni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino, pišeta David H. Rundell in Michael Gfoeller za vplivni ameriški Newsweek.
Prvi je avtor knjige Vision or Mirage, Savdska Arabija na razpotju in nekdanji vodja misije na ameriškem veleposlaništvu v Savdski Arabiji, drugi pa nekdanji politični svetovalec Centralnega poveljstva ZDA.
Nikjer ni premik bolj očiten kot na energetskih trgih, kjer za razliko od valut vlade ne morejo preprosto natisniti, kar potrebujejo. Tu mreža sankcij postane sito, menita. Tako navajata primer indijskega ministra za nafto, ki je javno izjavil, da njegova vlada ni v sporu z Moskvo in da ima “moralno dolžnost”, da s kupovanjem ruske nafte zadržuje cene energije doma.
“Medtem ko so ZDA in njihovi najbližji zavezniki v Evropi in Aziji uvedli ostre gospodarske sankcije proti Moskvi, nam 87 odstotkov svetovnega prebivalstva ni želelo slediti,” ugotavljata. Gospodarske sankcije so združile naše nasprotnike v skupnem odporu. Manj predvidljivo je, da je izbruh druge hladne vojne privedel tudi do tega, da so države, ki so bile nekoč partnerske ali neuvrščene, postale vse bolj večstranske.
Zavezništva, ki so bila deloma ustanovljena za boj proti gospodarskemu in političnemu vplivu Zahoda, se širijo. Egipt, Savdska Arabija in Turčija so denimo napovedale, da se želijo pridružiti BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika).
Enako je s Šanghajsko organizacijo za sodelovanje, ki trenutno med drugim povezuje Kitajsko, Rusijo, Indijo in Pakistan. Iran se namerava pridružiti ta mesec, medtem ko bodo Bahrajn, Egipt, Savdska Arabija in Katar verjetno postali “partnerji v dialogu” ali kandidatke.
Poleg tega ambiciozna kitajska pobuda Belt and Road veže številne afriške države na Peking z vrvicami trgovine in dolgov. Rusija prav tako posega v obliki zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je nedavno nagovoril svojih 22 kolegov Arabske lige v Kairu, preden je obiskal številne afriške države.
Predaha za Zahod pa ni in ni; tako je Moskva spet v ofenzivi tudi v Latinski Ameriki, kjer krepi svoje vojaške odnose z Nikaragvo, Venezuelo in Kubo. Dve regionalni velesili- Brazilija in Mehika– sta nedavno odločno zavrnili podporo zahodnim sankcijam proti Rusiji, opominjata.
Status rezervne valute dolarja ostaja steber svetovnega gospodarskega reda, vendar je zaupanje v ta red omajano. Gospodarske sankcije so oborožile dele mednarodnega bančnega in zavarovalniškega sektorja, vključno s sistemom prenosa sredstev SWIFT. Premoženje je bilo zaseženo, pogodbe o blagu pa preklicane.
Fotografija je simbolična.
(Foto: Monstera, Pexels.com)Pozivi k dedolarizaciji so zato postali vse glasnejši. Ko je Rusija zahtevala plačilo energije v rubljih, juanih ali dirhamih ZAE, sta Kitajska in Indija temu ugodili.
Številna azijska gospodarstva trenutno prizadevajo naraščajoče cene nafte in depreciacija njihove lastne valute glede na dolar. Posledično širijo uporabo dvostranskih valutnih zamenjav, ki jim omogočajo medsebojno trgovanje v svojih valutah.
Pred osemdesetimi leti je britanski funt izgubil vodilni položaj med svetovnimi valutami. Točno to poskušajo ameriški nasprotniki narediti z dolarjem in če Savdijci kdaj nehajo določati cene nafte v dolarjih, jim lahko mimogrede uspe.
Globalizacija lahko deluje le, če večina udeležencev meni, da podpira njihove interese. Če ostali verjamejo, da Zahod nepošteno uporablja sistem za lastno korist, mednarodni red, ki temelji na pravilih, razpade in pojavile se bodo alternative.
Danes na velik del sveta prežijo inflacijski pritiski in strah pred recesijo. Medtem ko si bogati Zahod lahko privošči stroške sankcij, si večina preostalih ne more. Evropa zdaj za dobavo energije tekmuje z Bangladešem, Šrilanko, Pakistanom in Tajsko.
Ti pomisleki povzročajo precejšnje protizahodno razpoloženje v večjem delu svetovnega juga, opozarjata in skleneta, da je najbolj obetavna zahodna rešitev te dileme verjetno nekakšen diplomatski kompromis.
Originalen članek je sicer dostopen na sledeči povezavi: https://www.newsweek.com/nearly-90-percent-world-isnt-following-us-ukraine-opinion-1743061
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar