Vlada iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Posledica pritiska javnosti ali del širšega vladnega manevra?

Spomnimo: na včerajšnjem koalicijskem vrhu v ospredju reforma plačnega sistema v javnem sektorju

Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto, je razvidno s spletne strani državnega zbora (DZ).

Zakaj se je vlada odločila za ta korak, še ni znano. 
Je pa imela na predlog zakona kar nekaj pripomb zakonodajnopravna služba DZ.

Vlada je sicer besedilo predloga zakona po več obravnavah določila na dopisni seji v začetku tega tedna in ga poslala v obravnavo DZ po nujnem postopku, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Za danes je bila tudi sklicana seja odbora DZ za pravosodje, na kateri bi člani odbora obravnavali prav ta zakon, a je bila že odpovedana.

Predlog zakona naj bi DZ nato v petek obravnaval na izredni seji, a bo ta zaradi vladnega umika predloga zakona zdaj, kot kaže, umaknjen z dnevnega reda seje.

Golob sinoči: V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne

“Sistem plač v javnem sektorju bomo reformirali, korakov bo več,” je po zaključenem zasedanju sinoči poudaril premier Golob.

Eden od korakov bodo pogajanja s socialnimi partnerji o sedanjih plačnih razmerjih, ki bodo izhodišča za ostale ukrepe znotraj reforme, najprej pa se bodo lotili spodnjega dela plačne lestvice: “Nedopustno je, da imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo,” je še dejal Golob.

Drugi del reforme zajema razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju. Glede na prejete predloge v zadnjih tednih bi bilo to razmerje ena proti sedem.

Prav tako je predsednik vlade napovedal, da bo vlada iskala skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferov, saj te danes žal ni. “Vsaka ima svojo zakonsko podlago in zato prihaja do utopitev v minimalni plači, težav pri socialnih transferih in podobno. Ta del usklajevanj je zelo pomemben, ker ne želimo vsako leto znova odpirati vprašanj, ali je sistem še vedno enoten,” je izpostavil.

Rešitve za reformo plač v javnem sektorju bo vlada iskala v več plačnih stebrih in s panožnimi dogovori. “Z njimi bomo skušali pripeljati do vsaj delne avtonomije panog, torej kako naj posamezna panoga ureja plačna razmerja znotraj stebra,” je dodal predsednik vlade.

Na ta način želi vlada socialnim partnerjem predati del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij, so še poudarili na vladni spletni strani.

(mbo)