Kot na vladni spletni strani poroča Urad RS za intelektualno lastnino, skupno poročilo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, Evropskega observatorija za kršitve pravic intelektualne lastnine in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ugotavlja, da kršitve pravic intelektualne lastnine predstavljajo veliko tveganje za dobičkonosnost in preživetje malih in srednje velikih podjetij (MSP).
Poročilo poleg tega ugotavlja, da je verjetnost preživetja MSP, katerih intelektualna lastnina je kršena, po petih letih za 34 odstotkov manjša. To je še posebej problematično za neodvisna MSP, ki niso del velike podjetniške skupine, in za MSP, ki utrpijo škodo zaradi kršitev patentov.
Po podatkih poročila ponarejeno blago, s katerim se krši intelektualna lastnina MSP, daleč najpogosteje izvira iz Kitajske, saj v globalnem merilu predstavlja 85 odstotkov zasegov, povezanih s spletno prodajo, in 51 odstotkov globalnih zasegov, povezanih s prodajo v fizičnih trgovinah.
Najpogosteje so tarča ponarejenih izdelkov električni stroji in elektronika (30 odstotkov zasegov), oblačila (18 odstotkov), parfumi in kozmetika (10 odstotkov) ter igrače in igre (10 odstotkov). Poleg tega večina teh izdelkov ne dosega standardov varnosti in zato pogosto ogrožajo zdravje in varnost potrošnikov.
Nedovoljena trgovina s ponarejenim blagom je v globaliziranem gospodarstvu, ki temelji na inovacijah, vse večja grožnja. Njeni učinki so še posebej škodljivi za MSP, saj jim pogosto primanjkuje sredstev za spremljanje in učinkovito preprečevanje tveganja.
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj sta v zadnjih letih izvedla vrsto analitičnih študij o ponaredkih, kaznivih dejanjih na področju intelektualne lastnine in njihovih učinkih.
Ponarejeno blago v kar 85% zasegov izvira iz Kitajske.
(Foto: Quang Nguyen Vinh, Pexels.com)Podpora malim in srednje velikim podjetjem
Najnovejši pregled stanja EUIPO za MSP, objavljen septembra 2022, je pokazal, da MSP, ki so utrpela kršitev pravic intelektualne lastnine, menijo, da je to negativno vplivalo na njihovo poslovanje z izgubo prometa, izgubo ugleda in podobe ter izgubo konkurenčne prednosti.
Vendar 40 odstotkov MSP priznava, da ne spremljajo svojih trgov glede morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine ali se zanašajo le na naključne informacije o kršitvah, kot so povratne informacije strank ali informacije poslovnih partnerjev.
Za podporo MSP je EUIPO v sodelovanju z Evropsko komisijo ter nacionalnimi in regionalnimi uradi Evropske unije za intelektualno lastnino začel izvajati vrsto pobud na področju intelektualne lastnine, vključno s Skladom za MSP, ki deluje že tretje leto.
Sklad za MSP zagotavlja finančno podporo MSP za registracijo njihovih pravic intelektualne lastnine, sklenejo pri Uradu RS za intelektualno lastnino.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar