Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ob robu svetovnega dneva boja proti raku ponovno poziva k strožjim ukrepom na področju alkohola ter večjemu vlaganju v kakovostno preventivo.
Alkohol namreč spada med glavne dejavnike tveganja za nastanek raka, ozaveščenost ljudi in odziv politike pa sta še vedno nezadostna, so opozorili.
Nevladne organizacije s področja javnega zdravja, povezane v združenje, sicer ugotavljajo, da se ozaveščenost o škodljivosti alkohola v zadnjih letih v svetu sicer spreminja na bolje.
A raziskave v Evropi še vedno kažejo, da se vsak deseti Evropejec ne zaveda povezave med alkoholom in rakom, vsak peti pa ne verjame, da obstaja povezava med rakom in alkoholom, so v sporočilu za javnost povzeli besede Mateja Koširja z Inštituta za raziskave in razvoj.
UKC Maribor. ti. kirurška stolpnica.Enakost v dostopnosti do obravnave raka v Sloveniji na visoki ravni
V Sloveniji sicer vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6.500 jih umre, ob tej priložnosti opozarja Ministrstvo za zdravje.
Vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni je v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik. Socio-ekonomski status vpliva na zdravje posredno – preko številnih dejavnikov življenjskega sloga, bivalnega ter delovnega okolja, kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema, ki so različno razporejeni med skupinami prebivalstva.
V Sloveniji je onkološka zdravstvena oskrba brezplačno dostopna vsem z obveznim zavarovanjem.
Poročilo o neenakosti pri raku ugotavlja, da imamo v naši državi najnižje finančno breme v EU, ki ga utrpijo bolniki z rakom. Po incidenci (število novih primerov rakov) in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami, vendar smo v zadnjih desetih letih uspeli nadpovprečno povišati preživetje bolnikov glede na EU, za več kot 10 %, za kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom Državnega programa obvladovanja raka.
V zadnjih 10 letih smo nadpovprečno povišali preživetje bolnikov z rakom.
Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 % vseh ugotovljenih rakov.
Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem. Na njihov nastanek lahko vplivamo z ukrepi primarne preventive.
Največje breme v državi predstavlja pljučni rak, ki močno prevladuje po umrljivosti med raki.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar