Umrl legendarni hrvaški trener Miroslav Blažević

V Zagrebu je po dolgi in hudi bolezni, le dva dni pred rojstnim dnevom, v 88. letu starosti umrl Miroslav Ćiro Blažević. 
"Trener vseh trenerjev" se je rodil v Travniku 10. februarja 1935 in je avtor enega največjih uspehov hrvaškega športa, svetovnega bronastega odličja v nogometu leta 1998.

Hrvaški mediji, povsem pričakovano, kar tekmujejo, kdo bo objavil več podrobnosti o slavnem nogometnem trenerju in selektorju.

Kot navajajo, je nogomet igral do 31. leta, nosil pa drese Dinama, Lokomotive, Sarajeva, Rijeke in nazadnje švicarskega Siona. Za trenerski poklic se je najprej odločil v prav tako švicarskem Moutierju. Ostal je v Švici in vodil Vevey in Sion, preden je leta 1979 prevzel še vodenje švicarske reprezentance.

Njegov vzpon se je začel leta 1979, ko je zasedel klop hrvaškega prvaka Rijeke, 
s katero se je uvrstil v četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev, kjer ga je izločil Juventus. 

Naslednjo zimo je sprejel povabilo v Dinamo, kjer je njegov prvi angažma trajal skoraj tri polna leta. Ni šlo za navaden mandat, leta 1982 je Ćiro Dinamu po dolgi trofejni suši (če izvzamemo naslov pokalnega prvaka v sezoni 1979/80) prinesel naslov jugoslovanskega prvaka, prvič po 24 letih.

Ekipo so do uspeha vodili Marko Mlinarić, Snješko Cerin, Velimir Zajec, Stjepan Deverić, Boro Cvetković, Marijan Vlak in drugi znani hrvaški igralci in kasnejši trenerji, Blažević pa je Dinamovo klop zapustil poleti 1983, potem ko je z Dinamom osvojil še jugoslovanski nogometni pokal, tekmovanje znano kot Pokal maršala Tita.

Uspehi z zagrebškim Dinamom so mu pomenili največ

Dinamo je po Blaževićevem odhodu malodane strmoglavil, saj so v sezoni 1983/84 po omenjenih uspehih dve leti in leto poprej komaj obstali v ligi. Čeravno so zasedli končno 12. mesto, so jih do izpada delile zgolj tri točke, kar 5 ekip pa je zbralo isto število točk (32).

Tistega leta to ni uspelo ljubljanski Olimpiji, ki je z 28 točkami zasedla 17. mesto in izpadla; za njo se je uvrstil zgolj Čelik iz Zenice. Podobno je bilo tudi pri vrhu; prvak je postala beograjska Crvena zvezda s 44 točkami, z le dvema manj pa so se na mestih 2 do 4 razvrstili prav tako beograjski Partizan, sarajevski Željezničar in Rijeka. Pokalno tekmovanje je osvojil splitski Hajduk.

Zanimiv je predvsem Blaževićev odnos do tega obdobja. 
Izkazalo se je namreč, to je javnosti zaupal šele pred nekaj leti, 
da mu omenjeno obdobje pomeni največ v življenju.

"To je nekaj edinstvenega in zagotovo vrhunec moje kariere. 
Vsa čast svetovni bronasti medalji v Franciji, 
a zame je Dinamovo 1982 krona vsega, kar sem naredil kot trener," 
je ob 82. rojstnem dnevu dejal Ćiro, prenaša zagrebški Jutarnji list.

Po že omenjeni zmagi v jugoslovanskem pokalu v naslednji sezoni je “trener vseh trenerjev” prvič zapustil Zagreb. Kariera ga je znova zanesla v Švico, eno sezono je vodil večkratnega švicarskega prvaka, znameniti Grasshoper, s katerim je osvojil naslov državnega prvaka, nato pa je po solunskem PAOK-u do napredovanja v prvo jugoslovansko nogometno ligo popeljal še Prištino.

Kasneje je zasedel mesto hrvaškega nogometnega selektorja, ki si ga je kratko obdobje delil z drugo hrvaško trenersko legendo, Tomislavom Ivićem iz Splita, ki velja za najboljšega nogometnega stratega vseh časov in je trofeje osvajal s svetovnimi velikani kot so Ajax, Anderlecht, Porto, Marseille in Atletico Madrid, vodil pa tudi Benfico, Panathinaikos in PSG.

V tandemu z Blaževićem sta dosegla nekaj odmevnih zmag in s porajajočo se hrvaško nogometno reprezentanco na kolena spravila nekatere evropske velikane (Italija, Španija), Blažević pa je kasneje sam nadaljeval delo, ki ga je zaključil z že omenjenim bronom na Parku princev v Parizu.

(mbo)