Poslanec SDS bi spremenil ime Titove ceste v Mariboru; samo na Hrvaškem je 28 mest s trgi in ulicami, ki s ponosom nosijo Titovo ime

Pred dnevi je po spletu, predvsem na družbenih mrežjih Twitter in Facebook, zaokrožil čivk Dejana Kaloha, (delno) mariborskega poslanca stranke SDS. Ta je v njem izrazil željo in voljo po preimenovanju mariborske Titove ceste, do česar naj bi prišlo za časa njegovega mandata v mestnem svetu v obdobju 2022- 2026.

Ni znano, ali gre pri objavi čivka za preslikavo že prej objavljenega, saj to ni prvi tovrstni Kalohov poziv, če spomin ne vara.

Je pa znano, da je – kot nalašč (!)- splitski dnevnik Slobodna Dalmacija konec prejšnjega tedna objavil daljši prispevek, naslovljen kot “Ali ste vedeli, da je na Hrvaškem 28 krajev s trgi in ulicami, ki ponosno nosijo ime maršala Tita? Tukaj je celoten seznam”, v katerem naštevajo kraje in mesta, ki še nosijo ime spornega rajnkega maršala, nekdanjega dosmrtnega vodje rajnke SFRJ.

Polemike o liku in delih Josipa Broza Tita so potekale tiho še za časa njegovega življenja, postale še glasnejše po njegovi smrti, dobesedno razmahnile pa so se v zadnjih 35 letih

Za del javnosti (vendarle precej manjši, op.ur.) je Tito boljševik, privrženec ZSSR, vojni zločinec, diktator, hohštapler, dogmatik, davilec vseh narodov, za nekatere protihrvat in unitarist, spet za tretje antisrb in nacionalist, navajajo.

Za drugi del javnosti (dosti večji, op.ur.) je Josip Broz Tito antifašist in vojni zmagovalec, največji politik s tega prostora, ustanovitelj gibanja neuvrščenih, svetovni politični dejavnik, državnik, čigar beseda je bila slišana po vsem svetu in veliki strateg, ki se je spretno umestil med zahodni in vzhodni blok, pišejo.

Nadaljevanje je prav tako klasično, kar se takšnih zapisov tiče: po prvih demokratičnih volitvah v 90. letih prejšnjega stoletja so številna mesta nekdanjih jugoslovanskih republik spremenila imena ulic in trgov s Titovim imenom, pogosto pa so bile to glavne ulice ali trgi.

Tako danes glavna in večja mesta v teh državah večinoma nimajo Titove ulice ali trga. 
Zagreb, denimo, se je temu dolgo upiral, 
pred nekaj leti pa je popustil in spremenil ime Trga maršala Tita.

Vendar so številna mesta iz nekdanjih republik vendarle ohranila imena ulic in trgov po Josipu Brozu, opozarjajo. Iz dobršnega dela seznama se da razbrati zakaj; tako jih je na Hrvaškem veliko iz Istre, saj Istrani niso pozabili, kdo je zaslužen za vstop v jugoslovansko in hrvaško državo.

Tudi Makedonci niso pozabili, kdo je prvi dosegel njihovo državnost in neodvisnost, prav tako ne Bosna in Hercegovina, tako imenovano srce Jugoslavije, kjer je po Titu še vedno poimenovana glavna ulica v Sarajevu.

Na Tita niso pozabila niti mesta, ki so se poimenovala po njem, denimo Veles, nekdanji Titov Veles, ali Velenje, nekdanje Titovo Velenje, kjer, kot tam zatrjujejo, na glavnem trgu stoji največji še obstoječi Brozov kip.

Slobodna Dalmacija se pri pisanju sklicuje na spletno stran/portal Nova Yuga.info, ki je objavil(a) celoten seznam mest z območja nekdanje SFRJ, ki imajo še vedno ulice in trge poimenovane po Josipu Brozu Titu. Je obsežen in vsebuje več kot “88 znamenitih ulic in trgov za tovariša Tita”. Resda so bile na njem tudi ulice, poimenovane po Titovih mestih, a tudi brez njih je seznam impresiven, sklenejo.

In kar je najbolj zanimivo- na njem ni Maribora, kjer Titova cesta velja za mestno vpadnico, prečka Titov most, deli širše središče mesta na dva dela, celotna njena trasa ponuja na ogled tudi nekatere zablode tranzicije, je dolga natanko dva kilometra in bi jo mestni svetnik in poslanec DZ zdaj “sa potezom pera” (z enim zamahom, torej) izbrisal iz kolektivnega spomina.

(mbo)