Energetska revščina v Sloveniji se je lani povečala, z dohodkom pod pragom tveganja revščine lani približno 251.000 prebivalcev

Stopnja tveganja revščine je bila lani 12,1-odstotna. To je 0,4 odstotne točke več kot leto prej.

Z dohodkom pod pragom tveganja revščine je živelo približno 251.000 prebivalcev Slovenije oz. 8000 več kot leto prej, je danes sporočil državni statistični urad.

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 evrov na mesec oz. je bil 56 evrov višji kot leto prej.

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 13,3-odstotna in se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za 0,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 276.000 prebivalcev oz. 1000 več kot leto prej.

Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, tako revščini kot resni materialni in socialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti, je ostal enak, in sicer 0,3 odstotka.

Energetska revščina v Sloveniji se je lani povečala

V Sloveniji je bilo lani energetsko revnih 62.000 oziroma 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je približno 7000 oziroma za 0,7 odstotne točke več kot predlani.

V njih živelo okoli 102.000 oseb. Med letoma 2014 in 2022 se je delež sicer zmanjšal za približno tretjino oziroma za 26.000 gospodinjstev, je danes objavil statistični urad.

Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil lani največji med enočlanskimi gospodinjstvi, najmanjši pa med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma.

K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna gospodinjstva so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi in temelji ali trhlimi okenskimi okvirji oziroma tlemi v stanovanju.

(mbo)