Pol stoletja albuma The Dark Side of the Moon skupine Pink Floyd, najbrž svetega grala art rocka

The Dark Side Of The Moon britanske rock skupine Pink Floyd, eden najbolj ikoničnih in vplivnih albumov vseh časov, obeležuje pol stoletja. Album je delno nastajal med nastopi v živo.

The Dark Side Of The Moon je osmi studijski album skupine Pink Floyd, izšel je 1. marca 1973. Material za album so Pink Floyd posneli v letih 1972 in 1973 v EMI studiih, zdaj Abbey Road studii, v Londonu.

Ikonični ovitek albuma, ki prikazuje prizmo in lom svetlobe, je zasnoval Storm Thorgerson iz Hipgnosisa, narisal pa George Hardie.

Po vsem svetu so album The Dark Side Of The Moon prodali v več kot 50 milijonih izvodov, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Pink Floyd so pomembno vplivali na sodobno kulturo,
kar dokazuje tudi prizor z ulice v londonskem predelu Camden.

Temna stran meseca, ki niti ni bila tako temna

Vzpon skupine se je sicer začel, ko mesto nekdanjega frontmana Syda Barretta kot druga kitara in vokal zasede njegov sošolec David Gilmour, Roger Waters pa postane nova logična izbira za frontmana.

Prav sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so skupini prinesla uspeh, ki ga je napovedal že album “Atom Heart Mother” (s kravo na naslovnici), ki zasede prva mesta lestvice, že uvodoma omenjeni “The Dark Side of the Moon” iz leta 1973 pa je bil v kratkem prodan v 30 milijonih izvodov in prebil kar 14 let na Billboardovi lestvici najbolje prodajanih albumov.

Kot zapišejo glasbeni zgodovinarji in kritiki, Floydi niti niso bili tako skromni, kot se zdi. Vizualnost je bila namreč članom skupine vedno pomembna, čeravno na platnicah albumov niso izpostavljali svojih obrazov, kar je bilo v nasprotju z glasbeno modo v 70-ih. Tega pravila so se držali vseskozi; vse od albuma “Ummagumma” iz leta 1969 naprej.

So pa veliko pozornosti namenili nastopom v živo, svetlobnim predstavam in naslovnicam albumov, kar je ravno dokaz neskromnosti. Problemi eksistence, materializem, filozofska vprašanja so ostali osnovna preokupacija zasedbe. Ironično, komercialni uspeh Floydom prinesejo ravno pesmi o materialnem svetu, tam, kjer je denar, pa ne manjka “konflikta zaradi koncepta”.

Vse ostalo je zgodovina, za konec pa velja poudariti, da so uspešnice, kot so “Time”, “Money”, “Us And Them”, “Eclipse”, ipd. delo Rogerja Watersa, druge mega uspešnice kot so “Hey You”, “Comfortably Numb”, “Learning to Fly”, “On the Turning Away” pa delo Davida Gilmoura.

Skupina je pustila globoko sled v splošni kulturi; “The Wall” postane vzorčen primer albuma običajnih človeških eksistenčnih vprašanj in obračun z dediščino druge svetovne vojne, ultimativni hit “Another Brick in the Wall” pa (pris)podoba britanskega šolskega sistema in konzervativne politike takratne premierke Margaret Thatcher.

»Ne potrebujemo nobene izobrazbe« (We don’t need no education”) postane mantra nezadovoljnih s stanjem v družbi, ki se je obdržala do danes.

(mbo)

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Website Built with WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: