Danski parlament je včeraj sprejel sporni zakon o ukinitvi državnega praznika z letom 2024, da bi v luči vojne v Ukrajini več sredstev namenili za obrambni proračun.
Z ukinitvijo verskega praznika, ki ga praznujejo od 17. stoletja, bi po ocenah vlade letno prihranili okoli 430 milijonov evrov.
Kljub nasprotovanju opozicije, sindikatov in verskih predstavnikov ter protestov proti zakonu, na katerih se je v začetku februarja zbralo kar 50.000 ljudi, so poslanci včeraj zakon sprejeli s 95 glasovi proti 68.
Ukinitev praznika veliki molitveni dan, ki ga praznujejo četrti petek po veliki noči, je vlada napovedala januarja v okviru prizadevanj, da bi v skladu z zahtevami Nata do leta 2030 povečala obrambni proračun na dva odstotka BDP.
Zaradi ruske invazije na Ukrajino ga namreč želi povečati tri leta prej, kot je sprva načrtovala, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Danska zastava.
(Foto: Markus Winkler, Pexel)
Predlog vlade združil nezdružljive
O sporni ukinitvi ste na teh straneh sicer že lahko brali, spomin pa si lahko osvežite s klikom na sledečo povezavo https://mariborskiodmev.com/2023/01/16/po-nizu-kritik-odstopila-nemska-obrambna-ministrica-lambrecht/
Spomnimo: tik pred silvestrovim je radikalen predlog danske premierke Mette Frederiksen v javnosti sprožil pravi vihar. V domnevni želji po okrepitvi vojske med “vojno v Evropi” je mnoge Dance izzvala s “prošnjo”, naj se odrečejo enemu od 11 državnih praznikov
A ne kateremu koli, kot se je kmalu izkazalo: ciljala je na veliki molitveni dan, ki je bil ustanovljen pred več kot tremi stoletji in nastopi četrti petek po veliki noči. Trgovine in bari se na predvečer praznika zaprejo ob 18. uri, tako da so ljudje trezni in pripravljeni na cerkev in molitev naslednji dan.
Predlog vlade je združil sindikate in Cerkev ter desnico in Rdeče-zeleno zvezo, so takrat prenašali svetovni mediji.
(mbo)
Oddajte komentar