Program Varno na kolesu, ki to šolsko leto poteka že 11. zapored, letos spodbuja medgeneracijski dialog, so sporočili organizatorji programa, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).
Učenci so v prvem polletju v okviru programa spregovorili s starimi starši ter raziskali, kako so prometna znanja pridobivali nekoč in kaj vse se je spremenilo.
Stari starši so izpostavili, da se je kolo nekoč največ uporabljajo za odhod k maši, na njivo, po opravkih ali v trgovino. V šolo so navadno hodili peš. Ceste so bile takrat večinoma makadamske, urejenih kolesarskih poti niso imeli.
Kot ugotavljajo učenci, ki so v projektu sodelovali, je danes kolesarska kultura vse bolj prisotna in priljubljena. Kolesarjenje je postalo pomemben del vsakdanjega življenja, saj ljudje vedno bolj razumejo pomen trajnostne mobilnosti in zdravega načina življenja, še prenaša STA.
Utrjene kolesarske mestne in primetne poti so šele nedavna pridobitev.Z nastopom pomladi bi morali biti mladi pripravljeni na odgovorno kolesarjenje
Da so v zimskih dneh kolesa morda mirovala, navajajo na lastni spletni strani organizatorji, a tudi da so učenci osnovnih šol (OŠ), ki sodelujejo na razpisu programa Varno na kolesu dodobra vihrali svoje možgančke in se pripravljali na novo kolesarsko sezono.
Hladnejše mesece so izkoristili za utrjevanje prometnih znanj, da bodo z nastopom pomladi pripravljeni na nove kolesarske dogodivščine, zatrjujejo.
Kot že omenjeno, so najbolj raziskovali prometno zgodovino. Velja izpostaviti, da so nekoč več koles ( praviloma tri) pri hiši imele le premožnejše družine, nekateri pa so si kolesa delili z brati ali sestrami. Mnogi so se kolo naučili voziti šele med 5. in 7. letom starosti, nekateri celo kasneje, tudi po 12. letu, ko so prejeli prvo kolo.
Zanimivo je bilo tudi razkritje, da v času, ko so naše babice in dedki obiskovali osnovno šolo, kolesarskega izpita niso opravljali, prav tako pa večinoma niso uporabljali čelade. Ustrezna zakonodaja, ki je urejala opravljanje kolesarskih izpitov je bila namreč sprejeta šele v 70. letih 20. stoletja.
Organizatorji programa Varno na kolesu so prepričani, da je pri ozaveščanju o varnosti, poleg klasičnih učnih pripomočkov, ključno tudi medgeneracijsko povezovanje.
“V Agenciji za varnost prometa si že vrsto let prizadevamo izboljšati varnost na naših cestah, odgovorne spodbujamo k vlaganju v varno infrastrukturo in izvajamo akcije, ki so namenjene krepitvi prometne kulture med prebivalci. To navsezadnje povečuje zaupanje tako šol kot tudi družin, da se na kolesu počutijo varne,” je povedala dr. Mateja Markl.
“Program Varno na kolesu je odličen primer celovitega pristopa nadgradnje izobraževanja in usposabljanja mladih o prometni varnosti in spodbujanja trajnostne mobilnosti,” na spletni strani še navajajo besede sogovornice iz Javne agencije RS za varnost prometa.
Več informacij sicer lahko pridobite s klikom na sledečo povezavo: https://varnonakolesu.si/kolo_nekoc_danes .
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar