Standardna vsakoletna prva novica zadnjo nedeljo v marcu: po premiku urinih kazalcev smo zopet prešli na poletni čas, Rusija ga ne premika že skoraj desetletje

Ob 2. uri smo urine kazalce premaknili za eno uro naprej, s čimer smo prešli na poletni čas, kar je že štirideset let standardna vsakoletna prva novica zadnjo nedeljo v mesecu marcu (op.ur.).

V Sloveniji urine kazalce premikamo od leta 1983, leta 2006 pa je bila sprejeta odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj.

Premikanje ure je bilo uvedeno zaradi boljšega izkoristka dnevne svetlobe, še opominja Slovenska tiskovna agencija (STA). A ukrep ima nemalo nasprotnikov, ki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na zdravje ljudi.

V današnjem času je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se zaradi negativnih učinkov na zdravje vse bolj pritožujejo.

Glede na to, da je Evropska komisija v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026, bomo uro premikali vsaj še nekaj let.

Uradno tako osovražena Rusija ga ne premika že skoraj desetletje

Rusija je leta 2011 najprej sprejela zakon, ki je uzakonil stalni poletni čas. Na poletni čas so tako s premikom za uro naprej prestopili 27. marca 2011.

Uradna Moskva je odtlej uporabljala časovni pas UTC+4 vso leto. Ukrep je bil ob najavi precej popularen, ker so si ljudje obetali svetlejše večere, a ne za dolgo.

Kot se zdaj že nekaj časa dogaja po Evropi, je podpora upadla, ko je bilo pozimi temno še dolgo v dopoldne. Kot navajajo kronisti, je ob najbolj temnih decembrskih dneh sonce v Moskvi v takih časovnih pogojih pokukalo nad obzorje šele okrog 10. ure dopoldne.

Spodnji dom ruskega parlamenta je nato leta 2014 s 442 glasovi za in enim proti izglasoval nov zakon, ki je ure po tej sicer ogromni državi, ki se razteza skozi 11 časovnih pasov, večidel prestavil za eno uro nazaj.

V praksi je to pomenilo, da je Moskva skozi celotno leto spet uporabljala časovni pas UTC+3, kar je spet pomenilo, da se je Rusija odločila skozi vso leto uporabljati zimski čas.

Tako so jeseni tistega leta skupaj s sedanjim nasprotnikom Evropsko unijo prestopili s poletnega časa na zimski in tam tudi ostali. Istega leta je prišlo še do aneksije Krima; tudi tukaj ne brez časovnih posledic.

Sevastopol je tako po novem uporabljal moskovski (UTC+3) čas in ne kaliningrajskega časa (UTC+2). Pred tem je seveda uporabljal ukrajinski čas (pozimi UTC+2, poleti UTC+3).

(mbo)