Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o psihoterapiji, ki formalno ureja poklic psihoterapevta in kriterije za pridobitev licence, ki trenutno ne obstaja.
Med kriteriji zakon opredeljuje, kakšna izobraževanja, specializacije in supervizije potrebuje posameznik za opravljanje tega poklica. Zakon bi uvedel tudi psihoteraptevtsko zbornico, je povedala vodja sektorja za duševno zdravje in demenco na ministrstvu Mojca Zvezdana Dernovšek.
Psihoanalitična psihoterapevtka Urška Batellino je poudarila, da psihoterapija v Sloveniji postaja posel, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Posledično še neizkušeni terapevti, ko dobijo dovoljenje za odprtje ambulante, slednjo zapolnijo v letu dni.
Ob tem je Dernovšek napovedala tudi pripravo novega zakona o duševnem zdravju, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).
Še pogled v preteklost: enake objektivne in subjektivne okoliščine!
Pred več kot sedmimi leti (7 !!!) je ljubljanski Dnevnik objavil članek z naslovom “Psihoterapevti upajo na regulacijo poklica”. Zanimivo je, kar je bilo takrat uvodoma moč prebrati:
“Danes se lahko dobesedno vsakdo okliče za psihoterapevta. Takšen poklic uradno niti ne obstaja in ni reguliran na noben način. Strokovni združenji psihoterapevtov se že dolgo trudita za zakonsko ureditev področja, vendar se bosta, tako kot uporabniki, očitno še načakali.
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) in Združenje psihoterapevtov Slovenije (ZPS) sta pred dnevi (članek je bil objavljen 21. januarja 2016) podpisali memorandum o sodelovanju, kot korak k vzpostavitvi registra in strokovne zbornice Zveze združenj psihoterapevtov Slovenije, predvsem pa k skupnemu cilju: zakonski ureditvi psihoterapevtske dejavnosti v državi.
»Cilj, ki smo si ga zastavili, je, da se področje psihoterapije uredi s posebnim zakonom o psihoterapevtski dejavnosti, da se psihoterapija uveljavi kot samostojna znanstvena disciplina in neodvisen poklic. Zdaj poklic uradno niti ne obstaja, obstaja le storitev psihoterapije v okviru zdravstva kot storitev psihologov ali psihiatrov.
V SKZP in ZPS menimo, da psihoterapija ni zgolj nekakšen izrastek psihiatrije ali klinične psihologije, ampak neodvisen samostojen poklic. K njegovemu nastanku so pripomogle tudi druge znanstvene discipline, denimo sociologija, filozofija in pedagogika,« je takrat pojasnil Tomaž Flajs, predsednik SKZP.
Avtorica Barbara Hočevar je takrat ugotavljala, kar velja še danes- čakalne dobe, interes, strokovnjaki in mazači!
“Z napotnico osebnega zdravnika je torej mogoče iti na psihoterapijo h kliničnemu psihologu v zdravstveni dom ali k psihiatru, vendar sploh ni nujno, da sta se usposabljala v tej smeri. Čakalne dobe so ponekod tudi več kot eno leto, v mnogih krajih pa takšna pomoč ni dostopna,” je med drugim zapisala.
“Po drugi strani pa samoplačniški trg cveti. Na njem si konkurirajo strokovnjaki, ki se že desetletja izpopolnjujejo in širijo obzorja, in posamezniki, ki so opravili kakšen dvodnevni tečaj ali pa še tega ne.” Vse omenjeno žal velja še danes.
UKC Maribor del evropskega projekta za optimizacijo urgentnih centrov
Univerzitetni klinični center Maribor je eden od enajstih partnerjev evropsko financiranega projekta, katerega namen je optimizacija urgentnih centrov in priprava protokolov na evropski ravni.
Skupna vrednost petletnega projekta je osem milijonov evrov, od tega bodo v Mariboru deležni 546.000 evrov.
Kot je povedal vodja projekta v UKC Maribor Gregor Prosen, bo njihova vloga med drugim koordinacija slovenskega konzorcija urgentnih centrov, v katerem sta še splošni bolnišnici iz Izole in Jesenic.
S projektom bodo iskali moderne digitalne načine, kako optimizirati delovanje urgentnih centrov, zaključujejo pri STA.
Del tega je namenjen izdelavi orodja, ki bi s pomočjo umetne inteligence analiziral ter s tem skušal v pomoč zdravniku predvideti pravilne ukrepe za vsakega pacienta.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar