V prazničnih dneh zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane, pred velikonočnimi prazniki opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Na NIJZ svetujejo, da se tudi med prazniki zmerno prehranjujemo in dovolj gibamo.
Prehrana med velikonočnimi prazniki je lahko vir zdravju škodljivih maščob, soli in aditivov. Če pri prehrani pretiravamo, se poslabša naše počutje, storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. NIJZ priporoča redno pitje pijač, a izogibanje sladkanim pijačam, energijskim napitkom in še posebej alkoholnim pijačam.
Pomembno je tudi, da uživamo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Naj bodo velikonočne dobrote lokalne!
Eden največjih slovenskih praznikov- velika noč- je praznik veselja in upanja, uvodoma zapišejo pri omenjenem ministrstvu v svojem nagovoru javnosti na vladni spletni strani. “Slovenci imamo izjemen privilegij, ker lahko velikonočno mizo obložimo s tradicionalnimi domačimi, slovenskimi živili in jedmi,” poudarjajo.
“S tem, ko izberemo slovensko potico, kruh, meso, hren, orehe, jajca, mleko, med, vino in druge dobrote za pripravo velikonočne pojedine, naredimo iz prazničnega druženja ob obloženi mizi pomenljiv obred. Obenem zelo neposredno prispevamo svoj delež k sooblikovanju in ohranjanju edinstvene prehranske kulture, ki že stoletja povezuje in zaznamuje rodove Slovencev,” navajajo.
Velikonočni obed praviloma sestavljajo praznično pobarvani pirhi, domača šunka, hren, domač kruh in seveda naša posebnost – potica. Velika noč je sicer največji krščanski praznik, a zaradi svoje optimistične simbolike nagovarja zelo širok krog ljudi. Velikonočni pirhi govorijo o pomladi, plodnosti, novem življenju in upanju, poudarjajo.
Da smo Slovenci lahko ponosni na Prekmursko šunko, našo zaščiteno dobroto, prekajeno in sušeno mesnino, ki je z znakom »zaščitena geografska označba« uvrščena na seznam zaščitenih slovenskih izdelkov v Evropski uniji.
“S kakovostjo, izjemnim okusom in značilnim, slast zbujajočim dimastim vonjem lahko lepo oplemeniti praznično mizo. Ob šunki tradicionalno uživamo domač, zelo pekoč hren. Najdemo ga skoraj na vsakem slovenskem zeliščnem vrtu.” so besede, ki jim je zelo težko, ali pa jim sploh ne gre oporekati.
Nepogrešljiva dobrota med velikonočnimi jedmi pa je naša »zajamčena tradicionalna posebnost« – odlična domača slovenska potica z enim od nadevov: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Potica sodi v kategorijo prazničnih, obrednih kruhov in je zaradi plemenitega okusa, hranljivosti in ne nazadnje elegantne domačnosti zagotovo pri vrhu znanih tradicionalnih slovenskih jedi.
Pri koncu zapisa s pristojnega ministrstva vabijo, da širša javnost obišče spletno mesto Naša super hrana. Kot navajajo, bodo zainteresirani tam našli:
- zelo obiskan in priljubljen zemljevid lokalnih pridelovalcev, kjer se pridelovalci hrane lahko predstavijo potrošnikom, le-ti pa lahko pridobijo koristne informacije o ponudbi hrane na kmetijah v bližini njihovega doma.
- Objavljena je tudi zbirka tradicionalnih slovenskih receptov.
- Zbrane so informacije o lastnostih in prednostih lokalno pridelane hrane, o različnih označbah, po katerih prepoznamo slovensko kakovostno hrano, evropskih in nacionalnih zaščitah in shemah kakovosti, o tem, kaj pomeni znak izbrana kakovost, ekološki in druge sheme kakovosti.
- Ddodatne informacije lahko najdete tudi na Facebook strani Naša super hrana!, vabijo pa tudi, da se prijavite na njihove brezplačne tedenske e-novice .
Zaradi izvirnosti in koristnosti posredovanih informacij so vse poveznice iz originalnega sporočila ohranjene (op.ur.).
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar