Slovenija je zavezana načelom delovanja notranjega trga EU, zato ni naklonjena enostranskim potezam posameznih držav članic, so glede morebitne prepovedi uvoza ukrajinskega žita za STA povedali na kmetijskem ministrstvu.
Kot so pojasnili, vpliva prepovedi, ki so jo uvedle nekatere države, trenutno ne zaznavajo. Slovenija po njihovih navedbah pridela dobro polovico žit za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške.
Poleg opozoril o nepošteni konkurenci se pojavljajo tudi opozorila o nižji kakovosti ukrajinskega žita. Kot je za STA povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je žito, ki na slovenski trg trenutno prihaja iz Ukrajine, skoraj zagotovo iz starih zalog.
Pojavlja se vprašanje, kako je bilo skladiščeno in kakšne so vsebnosti toksinov v njem, je dejal.
Čeprav Slovenija v nasprotju z državami, ki so Ukrajini geografsko bližje, prejme manjše količine ukrajinskega žita, pa lahko zaradi njene majhnosti po Žvegličevih besedah “trg zamaje že nekaj tovornjakov”. Zavzel se je za odločne in usklajene ukrepe na ravni celotnega EU-ja, prenaša MMC RTV SLO.
Grlić Radman: Hrvaška bo olajšala transport žita iz Ukrajine
“To možnost je ponudila že lani,” je danes povedal minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman. Šlo je za pomoč z reškim pristaniščem, je dodal, “in sicer najprej v tiste države, kjer je to (bilo) potrebno, torej v afriške države”, je Grlić Radman povedal v radijski oddaji A sada Vlada.
Poljska, Slovaška in Madžarska so prepovedale uvoz ukrajinskega žita, Ukrajina in Poljska pa sta se od petka uspeli dogovoriti o deblokadi tranzita ukrajinskega žita. Hrvaška bo “omogočala transport žita”, o uvozu ukrajinskega žita pa se bodo pogovarjali na “primerni ravni”, je Grlić Radman odgovoril na vprašanje, ali bo tudi Hrvaška prepovedala uvoz.
O ruski invaziji na Ukrajino je minister dejal, da Hrvaška “zelo aktivno pomaga Ukrajini” in da zavezniki in partnerji to prepoznavajo. Zato meni, da so se v hrvaškem saboru glede vojaške pomoči Kijevu “po nepotrebnem lomila kopja”.
“Imamo 54 poslancev, ki so glasovali proti vojaški pomoči za urjenje ukrajinskih vojakov. To je bila fantastična priložnost za Hrvaško, da svetu pokaže svoje znanje,” je dejal.
Grlić Radman je dodal: “Tudi predsednik Zoran Milanović je imel priložnost pokazati, na čigavi strani smo in prispevati k preseganju nepotrebnih razprav v hrvaškem saboru.”
Kot je znano, je hrvaški predsednik nenaklonjen izolaciji oziroma osamitvi Rusije s strani Zahoda in vseskozi poziva tudi k upoštevanju argumentov uradne Moskve.
mariborski Odmev 
Oddajte komentar