V Mariboru se danes s terenskim ogledom gozdov na področju Pohorja nadaljuje in končuje dvodnevna mednarodna delavnica za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi. Udeležencem bo predstavljena tudi najvišja smreka na svetu (visoka je 62 metrov), ki tamkaj raste v zasebnem gozdu
Predstavniki Evropske komisije, različnih držav, organizacij in institucij so včeraj predstavili poglede ter stališča glede sonaravnejšega gospodarjenja z gozdovi, kot ga predvideva nova strategija Evropske unije za biotsko raznovrstnost.
Delavnico organizira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Biotehniško fakulteto in Gozdarskim inštitutom Slovenije, udeležuje pa se je okoli 50 delegatov iz držav članic Evropske unije ter Švice. Udeležence je včeraj preko video nagovora pozdravila ministrica Irena Šinko.
Pričakovanja družbe do gozdov tako glede ekosistemskih storitev kot tudi glede proizvodnje lesa se povečujejo. Gozdovi so postali pomemben del številnih evropskih in tudi globalnih politik na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, energetike, okolja, zelenih delovnih mest, bioekonomije, krožnega gospodarstva in razvoja podeželja.
Kot taki so podvrženi številnim izzivov, še posebej podnebnim spremembam. Tudi pri nas smo bili nedavno priča velikim gozdnim požarom, vetrolomom, snegolomu, žledolomu, napadom podlubnikov, sušenju dreves, in podobno. Ti dogodki so vedno pogostejši in močnejši kot v preteklosti.
Prav zaradi tega je potrebno tako na nacionalni, kot tudi na evropski in na globalni ravni krepiti zavedanje o odgovornosti do gozdov oziroma odgovornemu ravnanju z njimi. In prav zato gredo prizadevanja Evropske komisije v smeri naravi prijaznejšega gospodarjenja z gozdovi.
Na pristojnem ministrstvu poudarjajo, da smo v Sloveniji lahko ponosni na več kot 250 letno tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdovi in na naravno ohranjenost naših gozdov. Več kot dve tretjini površine območij Nature 2000 predstavljajo gozdovi, v katerih uspeva kar 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst: 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev, kar kaže na zelo visoko biotsko pestrost. Pomembno orodje za učinkovito upravljanje Nature 2000 v gozdu so zato gozdnogospodarski načrti, ki vključujejo ukrepe in smernice Programa upravljanja območij Nature 2000.
Zakon o gozdovih iz leta 1993 je določil, da se z gozdovi v Sloveniji ravna na način, da se zagotovi trajnostno, sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Zato temelji gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji na negi gozdov, na naravni obnovi gozdov (več kot 90 odstotkov obnove gozdov je naravna obnova), ter na avtohtonih, rastišču prilagojenih drevesnih vrstah, še poudarjajo.
Ris Lukaš, ki sicer prihaja iz Slovaške.
(Foto: MNVP)V gorenjske gozdove izpustili še zadnjega risa
Najbrž zanimivo naključje, a prav včeraj so v okviru mednarodnega projekta LIFE Lynx, ki ga sofinancira in z aktivnim sodelovanjem podpira Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), skupaj z lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše v gorenjske gozdove izpustili risa Lukaša.
Lukaš, ki prihaja iz Slovaške in je zadnji izpuščeni ris na območju slovenskih Alp, bo skupaj s 17 drugimi izpuščenimi risi pomagal rešiti populacijo pred izumrtjem. Z njim bodo teritorialni samici Aidi omogočili, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem. S tem se bo povečala genetska pestrost risov na tem območju.
Mateja Blažič iz MNVP (Direktorat za naravo) je ob tej priliki poudarila, da za dolgoročno ohranitev ni dovolj le vzpostavljanje ugodnega stanja populacije ter življenjskega prostora, ampak je treba skrbeti tudi za razumevanje in sprejemanje te vrste v družbi.
Ris je pomemben del našega gozdnega ekosistema, zato je njegova dolgoročna ohranitev ključna. Čeprav spada med zveri, človeku v običajnih okoliščinah ni nevaren.
Večinoma je nočno aktiven, v primeru srečanja pa ravnamo enako kot pri srečanju z drugimi prostoživečimi vrstami – risu se ne približujemo, se ga ne dotikamo in se mirno umaknemo, še opozarjajo pristojni.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar