Najbrž ni Slovenca ali prebivalca Slovenije, ki ne pozna hrvaškega državnega potniškega ladjarja Jadrolinije, ali pa še ni plul s katero od njegovih ladij ali trajektov.
Zato čudi, da je skorajda popolnoma pod radarji tukajšnjih medijev Slovenijo prešla novica, da je trajekt “Dubrovnik” minulo soboto zjutraj iz ladjedelnice “Viktor Lenac” izplul na zadnjo plovbo v sestavi flote omenjenega.
Pluje v smeri grškega pristanišča Pirej (tja je prispel danes ob 8. uri in 41 minut, op.ur.), kjer bo predan novemu lastniku, grškemu podjetju A-Ships, so sporočili iz Jadrolinije. Na poti v Grčijo se je »Dubrovnik« približal mestu, po katerem nosi ime, in se od njega simbolično poslovil z ladijskimi sirenami.
Kot poročajo hrvaški mediji, je Jadrolinija za “Dubrovnik” zahtevala 2,85 milijona evrov, grška družba A-Ships pa je sporočila, da bo trajekt preimenovala v “Prince”. Končna cena ni znana, je pa, da bo plul bo na liniji med Krfom in Igoumentitso v Grčiji ter Brindisijem v Italiji.
Zdaj je Jadroliniji za mednarodne linije ostala ena sama ladja/trajekt in če bo pri tem ostalo, se julija in avgusta njegovi motorji ne bodo ustavili, opozarjajo hrvaški mediji.
Split, Dubrovnik in Zadar bo namreč z nasprotno obalo Jadrana povezoval “Marko Polo”, pomembno pa je poudariti, pišejo, da tudi slednji ni mladenič. Nasprotno, starejši je od Dubrovnika; izdelan je bil leta 1973 v Franciji, leta 1991 pa kupljen na Švedskem. Je nekoliko večjih dimenzij, a tudi nekoliko manjših kapacitet.
Iz Irske v Francijo, na Švedsko, od tam pa v Jugoslavijo, na Hrvaško in v Grćijo
Hrvaški mediji, predvsem tisti iz mest ob Jadranu, so spomnili na zanimivo zgodovino zdaj že nekdanje, a vendarle prestižne ladje. Prvo hrvaško pristanišče, v katerega je vplula, pišejo, je bil Mali Lošinj. V tamkajšnji ladjedelnici so jo morali predelati za plovbo po Jadranu, a večji posegi niso bili potrebni.
Do trenutka predaje je namreč trajekt vzdrževal stalno linijo v Rokavskem prelivu, med francoskimi in britanskimi pristanišči. Pripisujejo mu impresivno velikost, a tudi vtis okornosti in manko elegance. Zgrajen je bil leta 1979 v ladjedelnici Verolme Cork na Irskem in sicer za dublinsko podjetje British & Irish Steam Packet Co.
Svojo prvo plovbo je opravil kot irski Connacht, potem pa je kot Duchesse Anne plul pod francosko zastavo. Oktobra 1996 je postal nova pridobitev hrvaške državne flote, a je že takrat štel 17 let.
Njegova dolžina je 122 metrov, širina 18,8, ugrez pa pet metrov. Štirje glavni motorji ga poganjajo do največje hitrosti 20 vozlov, ima pa še štiri pomožne. Poznavalci dvomijo, da je še vedno sposoben pluti tako hitro. Ob nakupu je imel kapaciteto prevoza 300 vozil v dvonadstropni garaži in 1300 potnikov, za katere je bilo na voljo 150 kabin, ki so sprejele 470 potnikov. Premore še 384 avio-sedežev.
Veljavnost spričevala o sposobnosti za plovbo (razreda), ki mu ga je izdal sloviti Bureau Veritas poteče 28. marca naslednje leto. Gre za uporabo v veliki obalni plovbi, v službi Jadrolinije pa je bil redno prometoval na čezjadranskih poteh.
Branko Šuljić, novinar reškega Novega lista je spomnil, da so na ladji, katere prejšnji lastniki so bili Francozi, dobremu morju in srečni plovbi nazdravili s pravim francoskim konjakom. Ob prvem ogledu je “Dubrovnik” presenetil s svojo bogato vsebino. Tako izpostavljajo “ogromen lokal, v katerem luči nikoli niso ugasnile; z velikim šankom in podijem za glasbo”. Premogel je dve restavraciji – klasično in samopostrežno – ter slaščičarno in kazino.
Vsebini, ki sta medije najbolj navdušili, sta bili vrtec z igračami in kino dvorana. V vrtcu so med drugim predvajali risanke, staršem pa ni bilo treba preveč skrbeti, saj je za otroke skrbelo strokovno usposobljeno osebje. Kino, ki je deloval tudi kot manjša gledališka dvorana, je premogel 100 sedežev.
Trajekt je ustrezal najvišjim varnostnim standardom. Garažna vrata na premcu se hermetično zapirajo in preprečujejo vdor vode. To je izjemno pomembno za akvatorij, kjer bo plul v prihodnje, saj je grško morje večno valovito in vetrovno. Imel je tudi reševalni sistem z drsnikom; v primeru nesreče se potniki po toboganih spustijo na ploščad, kjer jih čakajo reševalni splavi in rešilni čolni.
Za nakup se je zanimala tudi Črna gora, slednjič je odplul v Grčijo
Z Dubrovnikom je Jadrolinija po poročanju hrvaških in črnogorskih medijev v poletnih mesecih vzdrževala trajektno linijo Bar-Bari, med zainteresiranimi za morebiten nakup pa je bila tudi Barska plovidba, ki je v večinski lasti države.
Od odpisa trajekta Sveti Stefan II, ki naj bi ga maja 2017 razrezali v turškem rezališču Aliaga, črnogorski ladjar namreč nima ustrezne ladje za vzdrževanje redne pomorske linije med Črno goro in Italijo. Zato je v zadnjih letih sodeloval z največjim hrvaškim potniškim ladjarjem Jadrolinijo, je poročala RTCG.
V družbi pravijo, da pri nakupu trajektov potrebujejo pomoč države, saj lastnih sredstev nimajo, banke pa jim – zaradi zadolžitve za nakup tovornih ladij pri kitajski Eksim banki – za nakup ne želijo dati posojila.
Črnogorci se potem na prvi rok za zbiranje ponudb za nakup, ki se je iztekel konec oktobra, niso javili, zato je Jadrolinija rok podaljšala do marca.
»Seznanjeni smo z odločitvijo družbe Jadrolinija, da proda trajekt Dubrovnik. Upoštevamo vsa plovila, ki so v ponudbi na trgu in izpolnjujejo določene kriterije. Glede na to, da gre za staro ladjo, preverjamo, ali lahko Dubrovnik dolgoročno zadosti standardom plovbe, saj bi to lahko bil eden od razlogov, da jo Jadrolinija prodaja,« so povedali predstavniki uprave Barske plovidbe.
Zdaj je trajekt prodan v Grčijo, omenjeni črnogorski pa je bil približno enakih dimenzij kot oba hrvaška, a le šest let starejši, zato so bili strahovi črnogorskega ladjarja najbrž upravičeni.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar