DNS in sindikat novinarjev ob dnevu svobode medijev spomnila na odgovornost do javnosti, skeptični tudi pri pristojnem ministrstvu

Ministrstvo za kulturo: Kljub napredovanju na lestvici medijske svobode še ne moremo biti zadovoljni

Ministrstvo za kulturo ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da kljub napredovanju Slovenije na lestvici medijske svobode še ne moremo biti zadovoljni, saj so razmere na Radioteleviziji Slovenija zaradi preteklega političnega vmešavanja v vodenje RTVS še vedno slabe.

Vodstvo RTVS so ponovno pozvali, naj se umakne, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Po oceni ministrstva ima za napredovanje na lestvici medijske svobode zasluge predvsem normalizacija razmer na STA, kjer je aktualna vlada odpravila škodljivo uredbo o plačilu “na kos”, s katero je prejšnja vlada skoraj eno leto pritiskala in finančno izčrpavala nacionalno tiskovno agencijo.

Konec lanskega leta je bila med vladnim uradom za komuniciranje in STA sklenjena pogodba za javno službo, ki je za letošnje leto višja za dobrih deset odstotkov, so zapisali.

DNS in sindikat novinarjev ob dnevu svobode medijev spomnila na odgovornost do javnosti

Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta društvo novinarjev in novinarski sindikat pred stavbo RTVS med drugim izpostavila pomen povezovanja novinarjev, saj so skupaj lahko močnejši ob vseh izzivih, s katerimi se soočajo.

Spomnili so tudi na odgovornost, ki jo imajo novinarji do javnosti, zaupanje katere lahko upravičujejo le z verodostojnim delom, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Ob svetovnem dnevu svobode medijev je Sindikat novinarjev Slovenije objavil rezultate ankete o delovnih in življenjskih razmerah novinark in novinarjev ter drugih medijskih delavk in delavcev, prenaša MMC RTV SLO.

Kot razkrivajo rezultati ankete, v kateri je lani poleti sodelovalo nekaj manj kot 300 medijskih delavcev, je kar 85 odstotkov vprašanih že pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vprašanih je drugo zaposlitev iskalo (ali jo še išče) zunaj novinarstva, medtem ko bi v novinarstvu vztrajala le približno tretjina tistih, ki razmišljajo o zamenjavi službe.

Med vzroki za opustitev poklica novinarstva je kar precej razlik med delavci v javnem in zasebnih medijih. Tako anketiranci, zaposleni v javnem mediju, občutno pogosteje kot zelo pomemben razlog za morebitno zapustitev poklica omenjajo cenzuro (77 odstotkov v javnih, 57 odstotkov v zasebnih medijih), politično vmešavanje (77 odstotkov v javnih, 55 odstotkov v zasebnih medijih), tržne pritiske (59 odstotkov v javnih, 39 odstotkov v zasebnih medijih), nesposobnost vodstva (56 odstotkov v javnih, 35 odstotkov v zasebnih medijih), nestrinjanje z uredniško politiko (54 odstotkov v javnih, 40 odstotkov v zasebnih medijih) in pomanjkanje avtonomije (46 odstotkov v javnih in 33 odstotkov v zasebnih medijih).

Po drugi strani pa je nizka plača poglavitni vzrok za odhod iz poklica edini vidik, ki se med anketiranimi v zasebnih medijih omenja pogosteje kot med tistimi v javnem mediju (40 odstotkov v zasebnih, 36 odstotkov v javnih medijih).

(mbo)