Slovenska manjšina na Hrvaškem izbrala svoje lokalne predstavnike, razburjajo stroški in izjemno nizka volilna udeležba

Slovenska narodna skupnost na Hrvaškem je na nedeljskih volitvah dobila manjšinske svete v primorsko-goranski in istrski županiji ter županiji Mesto Zagreb pa tudi v mestih Reka, Čabar, Pulj in Umag ter v občinah Matulji in Cestica.

Poleg manjšinskih svetov so Slovenci na Hrvaškem izvolili tudi svoje predstavnike v karlovški, varaždinski, zadrski, osiješko-baranjski, šibeniško-kninski in splitsko-dalmatinski županiji ter mestih Zadar, Samobor in Split.

Udeležba na volitvah je bila tako kot vedno doslej izjemno nizka, še poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Med zadnjim popisom prebivalstva na Hrvaškem leta 2021 se je za Slovence izreklo 7729 oseb. Na volišča jih je v nedeljo prišlo približno 348, pred štirimi leti pa približno sto več.

Javnost se sprašuje o smiselnosti takih volitev, ki pa so vendarle nujne

Po podatkih DIP (Državno izborno povjerenstvo, ki je ekvivalent slovenske DVK oziroma Državne volilne komisije), objavljenih pred koncem volitev, so najvišjo udeležbo namerili v Medžimurski (22,5 odstotka) županiji, sledita pa Ličko-senjska (15,5 odstotka) in Vukovarsko-sremska (11,5 odstotka) županija. V vseh ostalih je bila udeležba še nižja.

Merjeno v odstotkih, so največ interesa za volitve v manjšinske svete in predstavnike v občinah, mestih in okrajih izkazali pripadniki romske (med 16 in 20 odstotki) in madžarske (med 14 in 18 odstotkov) manjšine, tik ob njih pa še pripadniki češke (med 12 in 14 odstotkov), slovaške (med 12 in 16 odstotkov) in bošnjaške manjšine (od 10 do 14 odstotkov).

Nominalno se je volitev udeležilo največ predstavnikov največje srbske manjšine, in sicer 95000 na okrajni ravni, 3700 na mestni in 5000 na občinski ravni, je povedal Hojski.

Kot navaja večina hrvaških medijev- tako z levega (Index) kot desnega političnega spektra (Dnevno)- bi lahko volitve za predstavnike narodnih manjšin stale okoli milijon in pol evrov, zato se- ob siceršnji nujnosti- vendarle spet postavlja smiselnost slednjih.

Koliko natančno bodo porabili, naj bi bilo znano sredi junija, še navajajo. Do takrat pa naj županije, mesta in občine, kjer so potekale volitve, na svojih spletnih straneh objavijo popolna poročila o stroških, saj jih krijejo iz lastnih sredstev, tako kot velja za lokalne volitve.

Kot še navajajo, se je volilno gradivo občutno podražilo. Zdaj je že znano, da je slednje (volilnice, zapisniki, volilne skrinjice …) v povprečju za okoli 40 odstotkov dražje kot leta 2019, ko so bile zadnje manjšinske volitve.

(mbo)