Bruselj objavil prvo zbiranje ponudb v okviru skupnega naročanja plina. Smernice najbrž potrjene konec aprila

Evropska komisija je včeraj objavila prvi mednarodni razpis za zbiranje ponudb v okviru skupnega naročanja plina.

Kot so navedli v Bruslju, je 77 evropskih podjetij oddalo povpraševanje za 11,6 milijarde kubičnih metrov plina, od tega skoraj 9,6 milijarde za plin prek plinovodov, okoli 2,8 milijarde pa za utekočinjeni zemeljski plin.

Podpredsednik komisije Maroš Šefčovič je vse zanesljive mednarodne dobavitelje plina pozval, naj do ponedeljka oddajo ponudbe.

Do takrat je mogoče oddati tudi še povpraševanje, je povedal in dodal, da ta prvi krog zbiranja ponudb obsega dobave plina od junija 2023 do maja 2024.

Po zbiranju ponudb bo sledilo usklajevanje povpraševanja in ponudb, nakar bodo lahko sodelujoča podjetja z njimi vstopila v pogajanja glede podrobnosti nakupa in dobave plina.

Plina jim na koncu ne bo treba kupiti, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

“Pogovarjamo se, kako pomagati Ukrajini in ohraniti evropsko enotnost”

Ob tem se velja spomniti na izjavo hrvaškega ministra za gospodarstvo. Dan po zasedanju v grškem Delfiju (28. aprila letos) je Davor Filipović za Hino (Hrvatska izvještajna novinska agencija) dejal, da se imamo za lanskosezonsko energetsko zadostnost zahvaliti dejstvu, da je bila minula zima ena najtoplejših v Evropi v zadnjih desetletjih.

Kot dodatnik dejavnik stabilnosti pa je navedel skupno evropsko intervencijo na trgu.

»Na ravni EU smo že decembra omejili ceno na 180 evrov za megavatno uro. To je bilo sporočilo špekulantom, da ne bodo služili denarja na hrbtu državljanov EU, tukaj pa hrvaških državljanov in podjetij. Cena je posledično začela padati,” je dejal.

Ta je zdaj nekoliko pod 40 evri za megavatno uro, je dodal.

Grčija je bila takrat v skupini 15 držav, ki so se zavzemale za najnižjo možno mejo, na čelu z ministrom za energijo Kostasom Skrekasom. Na srečanju je bila prisotna tudi direktorica Oddelka za energijo Evropske komisije Ditte Jorgensen.

“Pogovarjamo se, kako nadaljevati s pravimi potezami na ravni EU, kako pomagati Ukrajini in ohraniti evropsko enotnost,” je takrat sklenil hrvaški minister. Razvoj dogajanja potrjuje, da so takrat dorekli smernice.

(mbo)