Zdaj je uradno: na Hrvaškem izvedeli, kje bodo hranili radioaktivne odpadke iz Krškega. Novica je šla pod radarjem slovenskih medijev
Nedvomno bo Center za odlaganje radioaktivnih odpadkov zgrajen v nekdanji vojašnici Čerkezovac na Trgovski gori, nedaleč od Dvora (nekdanjega Dvora na Uni, op.ur.), so takoj po prvomajskih praznikih poročali hrvaški mediji.
Tam bodo skladiščeni institucionalni radioaktivni odpadki in izrabljeni viri ionizirajočega sevanja iz Republike Hrvaške ter 2400 ton nizkih in srednje-radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
Kot piše zagrebški Jutarnji list (JL), Hrvaška že natanko štiri desetletja ve, da mora najti prostor za polovico tovrstnih odpadkov. Skrajni rok za to je prav letošnje leto, rok za prevoz odpadkov iz Slovenije pa se izteče največ dve leti pozneje, torej leta 2025.
V skladu s to- kot je zaznati- vsiljeno oziroma nujno časovnico bodo v Čerkezovcu začeli graditi, leto pozneje pa bodo tja tudi prispeli prvi radioaktivni paketi. Ključnega dokumenta, na katerem bodo temeljili izbira in pogoji gradnje - študije vplivov na okolje - še vedno ni, a kakršna koli bo, bo sprejeta, ker ni več časa, ni izbire, ni načrta B.
Oddana zahteva ter pričakovano negodovanje in nasprotovanje lokalne skupnosti
V teku je izdelava varnostnih analiz in idejne zasnove za pridobitev lokacijskega dovoljenja, na pristojno ministrstvo pa je bila vložena zahteva za določitev vsebine študije vplivov na okolje, 137 strani dolgega dokumenta, iz katerega so razvidne skoraj vse podrobnosti o delu bodočega centra.
Naj poudarimo, da ta ne bo skladiščil jedrskih odpadkov, niti ne bo nevaren za okolje (kar je sicer rahlo protislovno, op.ur.). Vendar že dejstvo, da obstaja, ne bo pripomoglo k oživljanju področja, pri čemer prednjači naseljevanje prebivalstva, saj je po mnenju stroke to edini način, da regijo odtrgajo od gotove smrti.
Popisi prebivalstva namreč potrjujejo, da je med letoma 2011 in 2021 občino Dvor zapustilo kar 45 odstotkov prebivalcev. Nekaj jih je umrlo, nekaj se jih je odselilo, skupno gre za več kot 2500 ljudi.
Projekcije pravijo, da se bo podoben eksodus zgodil v naslednjih desetih letih in da bo to število padlo na manj kot 1500 prebivalcev. Tej občini bodo odzveli tudi za okoli 700 tisoč evrov proračunskih sredstev ti. fiskalne izravnave, ki je odvisna prav od števila prebivalcev. Znesek je enak tistemu, ki ga bo oblast občini predvidoma namenila za najemnino objekta za radioaktivne odpadke. Ta bo s posebno uredbo hrvaške vlade določena še letos.
Projekt bodočega centra vodi Sklad za financiranje razgradnje NEK. Zelo se trudijo, da bi lokalno javnost prepričali, da z njim ni nič narobe, piše JL. Z javnim razpisom so februarja podelili finančna sredstva lokalnemu čebelarskemu društvu, marca pa tudi Športno-ribiški zvezi. V pripravi je tudi razpis za nabavo opreme za ribiče.
V mestu so odprli Info center, s katerim želijo občanom približati dejavnosti odlagališča in ga predstavljajo skoraj kot turistično atrakcijo. To naj bi se nahajalo na globini 198 metrov.
Varnostni ukrepi
Na 60 hektarih bodo z rekonstrukcijo obstoječih objektov uredili osrednje skladišče institucionalnih radioaktivnih odpadkov in na novo zgradili objekt za radioaktivne odpadke iz Krškega. Gre za 6330 kvadratnih metrov velik armiranobetonski objekt, visok 17 metrov in s kapaciteto 2.450 AB zabojnikov. Na vhodnem platoju bosta upravna stavba in nadzorni objekt ter nova cesta za odvoz RAO.
“Doze sevanja za delavce in prebivalstvo, ki so posledica dejavnosti skladiščenja odpadkov, ne bodo presegle ustreznih mejnih vrednosti, določenih s standardom IAEA in hrvaškimi predpisi. Skladišča so zasnovana in upravljana tako, da optimizirajo zaščito pred sevanjem. Zaščitni ukrepi bodo takšni, da v primeru kakršnekoli predvidljive okvare ali nesreče med obratovanjem skladišča ne bo nobenih posledic za ljudi in okolje,” piše v dokumentu.
Zatrjuje se tudi, da med gradnjo in tudi med skladiščenjem ne bodo v ničemer ogroženi združba, rastlinstvo in živalstvo, bližnja Una in vodotoki. Vse to ni preveč tolažilno za župana občine Dvor Nikolo Arbutina.
Prebivalci pričakovano proti
“Smo edina država na svetu, ki je določila lokacijo, šele potem bomo dokazovali, ali je primerna za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Občani in občinski svet so že leta 2015 povedali, da smo proti odlaganju radioaktivnih odpadkov na našem območju, a to ne pomeni nič,” pove župan.
“Najemnina/ odškodninska renta je kukavičje jajce, ki ga je država spretno postavila pred občane občine Dvor, saj ni nobenega dokumenta o kakršnem koli plačilu. Mi pa že štiri leta trpimo škodo, ker se naša občina v medijih omenja le glede odlaganja radioaktivnih odpadkov,” negoduje lokalna skupnost.
Več izveste s klikom na sledečo povezavo: https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/hrvatski-kraj-kojem-prijeti-sigurna-smrt-stanovnici-odlaze-stize-radioaktivni-otpad-15331515
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar