Tretjeuvrščeni Ogan pred drugim krogom turških predsedniških volitev pričakovano podprl Erdogana

Pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev v Turčiji je Sinan Ogan, kandidat skrajno nacionalističnega zavezništva ATA, podprl trenutnega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

54-letni Ogan je zagovornik turškega nacionalizma, je sinoči še prenesla Slovenska tiskovna agencija (STA). V prvem krogu volitev se je uvrstil na tretje mesto in dobil okoli pet odstotkov glasov.

Med drugim je v kampanji zahteval takojšen izgon milijonov beguncev ter trše stališče do teroristov, s katerimi je imel v mislih predvsem kurdske skupine, ki se na jugovzhodu Turčije borijo za širšo avtonomijo.

V boj za nacionalistične glasove se je podal tudi Kilicdaroglu, ki se je v prvem javnem nastopu po volitvah zavezal, da bo izgnal vse begunce. Erdogana je ob tem obtožil, da ni uspel zaščititi meja in časti Turčije, še prenaša STA.

Oganova stranka bo odločitev o podpori objavil danes

Mediji po svetu poudarjajo, da je velika večina analitikov že takoj po volitvah 14. maja dejala, da bo prav Ogan tisti, ki bo odločil zmagovalca drugega kroga, pri tem pa izpostavili zlasti problem beguncev.

Znano je, da je na celotnem svetu prav Turčija tista država, ki je sprejela največ beguncev, je pa to- vsaj v zahodnih medijih- premalokrat izpostavljeno.

“Sporočam, da bomo v drugem krogu podprli kandidata Ljudskega zavezništva gospoda Recepa Tayyipa Erdogana,” je tako dejal Ogan na tiskovni konferenci v Ankari in dodal, da je njegova kampanja turške nacionaliste spremenila v “ključne akterje” v turški politiki.

Kilicdaroglujevemu Nacionalnemu zavezništvu “nas ni uspelo prepričati o prihodnosti”, odločitev o podpori Erdoganu pa temelji na načelu “stalnega boja proti terorizmu”, je dodal.

V prvem krogu je Erdogan dobil 49,5 odstotka glasov, Kilicdaroglu pa 44,9 odstotka. Turčija je tako navzven postala skorajda skrajno razdeljena država, ni pa čisto tako tudi navznoter. Koalicija vladajoče stranke si je namreč zagotovila večino tudi v parlamentu, kar bo pomenilo prednost za Erdogana, ki skuša podaljšati dve desetletji dolgo vladavino.

Analitiki trdijo še, da bo podpora nacionalističnega predsedniškega kandidata koristila Erdoganu, a hkrati vendarle razdelila Oganove privržence.

Volitve pozorno spremljajo tako na Zahodu kot v Rusiji. Zdi se, da se v Moskvi nimajo ničesar za bati in da so lahko mirni tudi, kar se tiče severozahoda Sirije, ki je trenutno pod turško okupacijo in od koder Erdogan (še) ne namerava umakniti vojske.

(mbo)