Današnji obisk francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Moskvi je zelo pomemben za zmanjšanje napetosti glede Ukrajine, a bistvenega preboja pri reševanju ukrajinske krize ne gre pričakovati, poroča Slovenska tiskovna agencija.

STA prenaša ocene tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitirja Peskova, ki je dodal, da so “razmere preveč kompleksne, da bi jih rešili na zgolj enem srečanju”. “Odhajamo v Putinov brlog, v marsičem je to tvegana igra na srečo,” pa je za Reuters povedal vir blizu Macrona.

Kot je spomnil Peskov, dodaja STA, Francija trenutno tudi predseduje Svetu EU, zaradi česar bodo današnji pogovori Macrona z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom še pomembnejši. V Kremlju pričakujejo konkretno in dolgo razpravo, je še dejal in dodal, da je Macron Putinu sporočil, da prihaja z določenimi idejami glede iskanja možnosti za omilitev napetosti v Evropi.

Kot dodaja tuje časopisje, je Macron prejšnji teden opravil več burnih telefonskih pogovorov z zahodnimi zavezniki, Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Macron bo namreč turnejo po Vzhodu nadaljeval s torkovim obiskom Kijeva, nepolne tri mesece pred domačimi volitvami pa v misijo vlaga veliko političnega kapitala. Ta bi se lahko izkazala za neprijetno, če se vrne praznih rok.

Fotografija je simbolična. (Photo by Johannes Plenio on Pexels.com)

V ozadju spopad za energente?

Nemški kancler Olaf Scholz pa se je podal v nasprotno smer in prispel v Washington na pogovore z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom. Po navedbah svetovnih medijev je tam zato, da bi potrdil, da Berlin ostaja partner, na katerega se evroatlantska skupnost lahko zanese.

V Washington sta na srečanje prispela tudi visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko EU Josep Borrell in evropska komisarka za energetiko Kadri Simson, ki sta v marsičem pomembnejša od Scholza. Po poročanju The Financial Timesa, pišejo svetovni mediji, skuša trojec predramiti energetski svet EU-ZDA.

Pogovori bodo tako potekali z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom in Jennifer Granholm, ki je v Bidenovem kabinetu zadolžena za vprašanja energetike. Vse v okviru širše operacije, s katero si želi EU- v primeru dejanske ruske intervencije proti Ukrajini- zagotoviti dodatne vire plina. Če Moskva, po morebitni uvedbi dodatnih sankcij v primeru spopada, ustavi dobavo plina Uniji, bi to pomenilo izgubo virov za več kot 40 % skupnih potreb EU, kar bi v uniji prav gotovo povzročilo resne težave.

Komisarka Simson pomoč išče tudi zunaj ZDA (ponovno je obujena ideja nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je malodane vpil, da se mora EU znebiti odvisnosti od ruskega plina in kupovati ameriški LNG (utekočinjeni zemeljski) plin). Pogovori so potekali že tudi s Katarjem, drugim največjim svetovnim izvoznikom UZP/LNG, kjer pa so EU zaradi dogovorjenih dobav Kitajski in drugim azijskim državam elegantno zavrnili.

Komisarka je bila tudi v Azerbajdžanu, na seznamu tistih, ki naj bi povečali dobavo, pa je tudi Alžirija. To naj bi bila še ena potrditev skupnega ukrepanja Unije za zmanjševanje posledic morebitne krize zaradi zmanjšane ali začasne prekinitve dobave ruskega plina. Kar bi imelo izjemno negativne posledice za evropsko stabilnost, k(j)er se inflacijski pritisk že odraža v vsakdanjem življenju gospodarskih subjektov, posledično množic.

Solo igralec je tudi v tem primeru madžarski premier Viktor Orbán, še navajajo mediji, ki se je s Putinom že sestal, na srečanju pa podal zahtevo za večjo dobavo plina samo za Madžarsko, neodvisno od ostalih. Celotno dogajanje naj bi potrjevalo, kako pomembno je za EU izvajanje ti. zelene tranzicije, ki naj bi le tako postala energetsko neodvisna; od Rusije in ZDA.

(mbo)