Predsednik münchenskega inštituta Ifo Clemens Fuest je včeraj opozoril na cenovni šok za nafto in zemeljski plin, ki bi sledil v primeru ruskega napada na Ukrajino. To bi v enaki meri prizadelo tako zasebna gospodinjstva kot industrijo v Nemčiji, so sporočili iz Ifa, prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Trenutno za leto 2022 napovedujejo štiriodstotno stopnjo inflacije. Če bo izbruhnila vojna, bi bila lahko še višja, je dejal Fuest in dodal, da bi vsaj do začasnega cenovnega šoka prišlo tudi v primeru, da oskrba s plinom ne bo omejena.

Fuest je ob tem izpostavil vzajemno soodvisnost obeh strani. Zahodna Evropa namreč potrebuje rusko nafto in plin, Rusija pa je odvisna od denarja, ki ga dobi za ta izvoz. Zaradi tega predsednik Ifa meni, da je malo verjetno, da bo Rusija prekinila dobavo plina, saj ga želi Evropi prodajati tudi v prihodnje.

Ladja za prevoz utekočinjenega plina.

Medtem so iz Londona sporočili, da evropske banke, ki so se zavezale k zmanjševanju toplogrednih izpustov, obsežno financirajo podjetja, povezana s povečevanjem proizvodnje nafte in plina, izpostavlja ta teden objavljena študija nevladne organizacije ShareAction.

Vsega skupaj 25 bank, tudi HSBC, Barclays in BNP Paribas, naj bi lani tem podjetjem zagotovile 55 milijard dolarjev. V ShareAction vlagatelje zato pozivajo, naj izkoristijo svoje lastniške pravice in od bank zahtevajo, naj prenehajo podpirati širjenje črpanja nafte in plina.

Glede na njihovo študijo sta med evropskimi bankami le dve taki, ki javno pozivata podjetja s področja proizvodnje nafte in plina, naj objavijo časovnico svojega načrta zelenega prehoda, in sicer Danske Bank in NatWest. Zgolj La Banque Postal pa od komitentov zahteva, da izključijo projekte povečevanja proizvodnje nafte in plina, še prenaša STA.

(mbo)