Ptujski grad in tamkajšnje muzejske zbirke je lani obiskalo slabih 43.000 obiskovalcev, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Gre za obiskovalce, ki so kupili vstopnice, medtem ko v to niso vključeni tisti, ki so se udeležili različnih prireditev.
Kot je povedala Renata Čeh iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, so v nekaterih mesecih našteli celo več obiskovalcev kot v letu 2019.
Najbolj je izstopal junij, ko so zabeležili več kot 7000 obiskovalcev, medtem ko je bilo teh v istem mesecu v predkoronskem letu 2019 5745.
Sicer pa so beležili obiskovalce iz kar 76 različnih držav. Ob Slovencih, ki so predstavljali dobri dve tretjini vseh gostov, so največ ljudi našteli iz Madžarske, kar je bilo predvsem po zaslugi šolskih in drugih večjih avtobusnih skupin prvič doslej.
Na tretjem mestu so bili lani Francozi, predvsem družine v poletnem času, še poroča STA.
Ptujski grad mami obiskovalce v vseh letnih časih, največ so jih celo našteli poleti.Jutri na Ptuju velika mednarodna karnevalska povorka
V ptujskem mestnem središču se je že v začetku februarja s predajo oblasti županje Nuške Gajšek karnevalskemu princu Hinku Šoštariču, vitezu Hinku Sodinskemu, in etnografsko povorko uradno začelo že 63. Kurentovanje.
Najstarejše slovensko mesto je bilo tako v minulih- in bo tudi v prihajajočih- dneh, vse do pepelnične srede, spet osrednje pustno mesto v Sloveniji.
Na etnografski povorki, ki je osrednji dogodek pustnega dogajanja, bodo svoje obredje prikazali avtohtoni pustni liki s ptujskega območja, pa tudi iz Slovenije in tujine.
Letos se bo povorke udeležilo kar 1800 nastopajočih iz petih držav, in sicer Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Italije in Slovenije. Predstavilo se bo 73 skupin iz najrazličnejših društev, varuhov etnografske dediščine.
Lonely Planet je Kurentovanje umestil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in tako v dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans.
Je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, menijo številni poznavalci.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar