“V delih Brazilije, ZDA in na Švedskem se je epidemija prenehala širiti takrat, ko je v stik z virusom prišlo 30-50% prebivalstva.”

Hrvaški politični dnevnik Jutarnji List je v svoji današnji spletni izdaji objavil več kot zanimiv članek, katerega dele vam prinašam v naslednjih vrsticah. Pri omenjenem časopisu so s tem sicer samo nadaljevali s seznanjanjem javnosti z raznimi znanstvenimi analizami, ki mečejo novo luč na obravnavo virusne pošasti, ki je zajela svet.

Gre za objave Petra Doshija, enega od urednikov The British Medical Journala, v katerih opozarja na številne študije, ki so jih neodvisno izvedli na različnih koncih sveta in pri katerih so ugotovili znatno število ljudi z napredovanim imunskim odzivom T-celic na SARS. Virus CoV-2, čeprav niso bili okuženi. Vsaj šest študij je odkrilo obstoj reaktivnih T celic SARS-CoV-2 pri ljudeh, ki virusu niso mogli biti izpostavljeni, ker so jim, denimo, odvzeli vzorce krvi že veliko časa pred pandemijo.

Na podlagi teh študij se domneva, da ima lahko precejšen del prebivalstva neko obliko imunosti na covid-19, vendar glede na to, da so bile te študije majhnega obsega, še ni mogoče dokončno utemeljiti možnega vpliva teh ugotovitev na epidemiološke politike stroke in vlad, zlasti na ocene deleža okužbe prebivalstva, pri katerem se doseže čredna imunost.

Se bo večina sveta zdaj priklonila švedskemu modelu?!

Tako nadaljujejo pri hrvaškem časniku: “Glede na to, da lahko odkritje obstoja imunskega odziva T-celic na SARS-CoV-2 vpliva ne le na oceno čredne imunosti, temveč tudi na zasnovo in razvoj cepiva, smo za mnenje o tem zaprosili dva vodilna hrvaška znanstvenika. Kako torej razlagati ugotovitve, ki jih je objavila ena najprestižnejših znanstvenih revij na svetu.

Gordan Lauc, profesor na zagrebški Fakulteti za biokemijo in farmacijo in predsednik uprave Genosa, pravi: “Po nekaj več kot pol leta raziskav o SARS-CoV-2 vemo veliko več kot marca, vendar so nekatera ključna vprašanja še vedno odprta. Na primer, še vedno ne vemo, kolikšen delež prebivalstva je dovzeten za okužbo. Začetne predpostavke, da gre za virus, na katerega ni bil nihče odporen, so se očitno izkazale za napačne in spominske T celice bi lahko bile tukaj zelo pomemben dejavnik. Približno 15 odstotkov navadnih prehladov povzročajo koronavirusi, podobnost med njimi in SARS-CoV-2 pa je dovolj, da zagotavlja neko obliko zaščite. V bistvu lahko prehlad, ki ga povzročajo ti drugi koronavirusi, razumemo kot obliko cepljenja proti COVID-19.

Koronavirusi se na žalost precej uspešno izognejo t.i. humoralni veji imunskega sistema, torej razmeroma malo ljudi razvije učinkovita nevtralizirajoča protitelesa, toda deluje t.i. celična imunost; torej T-celice si virus ‘zapomnijo’ in preprečijo razvoj hude oblike bolezni. Na žalost celična imunost na zunanji strani sluznične pregrade ni učinkovita, zato je pri velikem številu ljudi virus mogoče najti v nosu, kar ima za posledico pozitivne PCR teste. Na srečo se zdi, da se pri ljudeh z razvito celično imunostjo ta virus ne more uspešno širiti po telesu in povzročati bolezni, čeprav ne moremo izključiti, da se kaj takega ne more zgoditi v situaciji zmanjšane imunosti, analogno prehladu, pri katerem je virus že prisoten v nosu. Bolezen povzroča le takrat, ko je naša odpornost oslabljena.

Photo by Yaroslav Danylchenko on Pexels.com

Te nove ugotovitve so v skladu z opažanji, da se je v nekaterih delih Brazilije, ZDA in na Švedskem epidemija prenehala širiti, ko je približno 30-50 odstotkov prebivalstva prišlo v stik z virusom. Osebno mi ni všeč pojem čredne imunosti, ker izhaja iz povsem drugačnega konteksta, dejstvo pa je, da katera koli oseba, ki je prebolela covid-19 (bodisi ima predhodno odpornost zaradi stika z drugimi koronavirusi, bodisi je zaradi ti. inter-individualnih razlik v glikanih preprosto odporna na SARS-CoV-2) postane ovira za nadaljnje širjenje virusa. Koliko ljudi bo okuženih v določeni regiji, je odvisno od številnih dejavnikov, vključno s hitrostjo epidemije. V velikih mestih so ljudje bolj v stikih, zato se virus širi hitreje, na manjših območjih pa je širjenje počasnejše in širjenje epidemije se upočasni, morda le v 10-15 odstotkih na novo okuženega prebivalstva. Kar je v popolnem nasprotju z brazilskim mestom Manaus, kjer je protitelesa razvilo več kot 30 odstotkov prebivalstva, preden se je epidemija ustavila.

Na Hrvaškem žal še ne vemo, koliko ljudi je bilo do sedaj v stiku z virusom. Iz seroloških raziskav v Združenem kraljestvu vemo, da je s prostim širjenjem virusa v enem mesecu mogoče okužiti med 5 in 15 odstotkov prebivalstva. Virus se na Hrvaškem prosto širi že skoraj štiri mesece, v državo pa smo sprejeli sedem milijonov turistov, zato ni nemogoče, da je znatno število ljudi na Hrvaškem že stopilo v stik z virusom. Razmere v Srbiji, v kateri že opažamo precejšen upad števila primerov in hudo bolnih ljudi, kažejo, da bi temu res lahko bilo tako.”

Celoten, izviren članek sicer najdete na tej povezavi: https://www.jutarnji.hr/life/znanost/sto-znace-studije-prema-kojima-je-velik-broj-ljudi-imao-imunitet-na-koronu-i-prije-pandemije-15020102?fbclid=IwAR2oBoBXOa2fr-5WDXXKdIBBymvgasvJtFuQT3DYOodXFcGPT5WVLjPWBvw

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s