Evropski poslanci so na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino glasov podprli vstop Hrvaške v območje z evrom, poročajo svetovni mediji.

Parlament je s 539 glasovi podprl poročilo Evropske komisije, v katerem je ta dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023. Kot je razvidno iz objave, je proti glasovalo 45 poslancev, 48 pa se jih je glasovanja vzdržalo, so še sporočili iz Evropskega parlamenta.

Da bodo poslanci na današnjem glasovanju podprli hrvaški prevzem evra, je bilo pričakovano, še prenaša Slovenska tiskovna agencija (STA).

Evropska komisija je namreč v začetku junija objavila konvergenčno poročilo za leto 2022, v katerem je dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023. Voditelji EU so nato konec junija potrdili priporočilo Sveta EU o vstopu Hrvaške v območje z evrom.

Na Hrvaško kmalu brez meja in brez menjave valute.
Uradni Zagreb hkrati svari in miri

Hrvaški vsakdan ob menjavi valute čakajo enake situacije, kot so Slovenijo pred več kot 15-imi leti. V prehodnem obdobju bodo tako lahko plačevali z gotovino v evrih in kunah, vendar jim bodo preostanek vrnili v evrih.

Kot navajajo hrvaški mediji, bo največji udarec v obdobju dvojnega obtoka od 1. do 14. januarja na maloprodajnem sektorju, ki mora biti zaradi gotovinskega poslovanja pravočasno oskrbljen z evrskimi bankovci in kovanci.

Celoten proces se bo sicer začel štiri mesece pred dnevom uvedbe evra; takrat bo Hrvaška narodna banka (HNB) začela z dobavo evrskih bankovcev, dobava evrskih kovancev pa bo po dogovoru stekla tri mesece pred uvedbo.

Pri HNB iz varnostnih razlogov ne razkrivajo, kolikšna je predvidena predzaloga bank z evri, so pa izračunali, da gre za kar 3700 ton evrskih kovancev, navaja Jutarnji list. Za ponazoritev: gre za težo 88 novih zagrebških tramvajev.

Nič drugače ni pri bankovcih: približno 350 ton evrskih bankovcev bo imelo skupno dolžino 35 kilometrov oziroma štiri višine Mount Everesta. Večino evrskih kovancev bodo skovali v Hrvaški kovnici denarja, manjši del pa bodo odkupili od članic evrskega območja.

Zagotavljanje nemotene menjave kune z evrom je eden najpomembnejših korakov v pripravah, zlasti za poslovne subjekte z visokim prometom z gotovino. V skladu s Smernicami za prilagajanje gospodarstva v procesu zamenjave hrvaške kune z evrom iz junija 2022 bodo poslovni subjekti v 14 dneh dvojnega obtoka gotovine le izjemoma, ob objektivnih težavah, strankam lahko vračali zneske bodisi v kunah bodisi kunah in evrih.

Hrvaška naj bi imela manj težav zaradi danes
bistveno bolj uveljavljenega kartičnega poslovanja.
(Foto: Pixabay on Pexels.com
Hrvaška: menjava utegne biti manj stresna kot v Sloveniji

Po predvidevanjih gre predvsem za trgovce in druge ponudnike storitev na podeželju in redko poseljenih območjih. Fina in Hrvaška pošta bosta vse položene zneske evidentirali v evrih, po preteku dvotedenskega roka (15. januar 2023) pa bo evro edino zakonito plačilno sredstvo.

Hrvaška pričakuje, da utegne biti menjava valute manj stresna kot v Sloveniji in predtem v Avstriji in Italiji. Razlogi so enostavni: napredek informacijske oz. digitalne družbe. 

Tako mediji prenašajo trditve pristojnih, da so pravočasno smo stopili v stik s partnerji in zbrali potrebne informacije, koristne za pripravo na uvedbo evra. Kar nekoliko lajša hrvaške razmere zamenjave nacionalne valute z evrom, je dejstvo, da je danes bistveno večji odstotek kartičnega poslovanja, kar 60%.

Temu pritrjujejo tudi v velikih trgovskih verigah, kjer že imajo izkušnje. V Sparu Hrvaška tako poudarjajo, da so v njihovi skupini Spar Avstrija doslej že v treh državah (Avstriji in Italiji leta ter Sloveniji leta 2007) prestali postopek menjave nacionalnih valut v evro.

(mbo)