Julijske temperature v Ljubljani rekordne, podobno v kar nekaj mestih na Hrvaškem, kjer pa (še) nimajo težav s pomanjkanjem vode

V ponedeljek, 1. avgusta, je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila več kot zanimiv prispevek, v katerem so pri ARSO zanje povzeli meteorološko dogajanje prve polovice letošnjega poletja.

Ponovimo: julij je bil po kriteriju srednje mesečne temperature najtoplejši mesec 
v zgodovini meritev v Ljubljani. 

Ta je znašala 24,4 stopinje Celzija, je objavila agencija za okolje, po obdelanih podatkih sodeč, pa sledita julij 2015 s 24,3 stopinje in avgust 2003 s 24,2 stopinje.

Letošnji julij je bil v večjem delu države med dve in tri stopinje toplejši od povprečja 1981-2010, so še zapisali. Julij je bil tudi precej suh, na nekaterih postajah je padla le tretjina do polovica pričakovanih padavin, je julijsko vremensko dogajanje povzela meteorologinja na agenciji za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.

Julijska vročina je dosegla vrhunec 23. julija, ko je bila izmerjena tudi najvišja temperatura v letošnjem letu. V Dobličah pri Črnomlju se je ogrelo do 39,4 stopinje Celzija.

Poletna vročina se obeta tudi ta teden, so opozorili, predvidoma najtopleje pa bo že jutri, v petek, ponekod pa tudi v soboto. Velja dodati, da po napovedih sledi “ohladitev” s kar nekaj dežja in temepraturami, ki se bodo do 12. avgusta gibale med 25 in 30 stopinjami Celzija.

Opozorilo: pitje piva- še posebej prekomerno- in drugih- predvsem močnih- alkoholnih pijač ob tako velikih vročinah stroka odsvetuje! 
Bodite pozorni predvsem na proces (de)hidracije!
 
K članku priložena fotografija je sicer pristna, posneta v poletni vročini, 
prav v Ljubljani, a je predvsem simboličnega pomena, njen namen pa nikakor ni vzpodujanje neprimernega početja oziroma vedenja.

Odgovorno, torej, do sebe in drugih! 

Na Hrvaškem ne tako rekordno; suša, ne pa tudi pomanjkanje vode!

Skorajda sočasno je Zoran Vakula, znani hrvaški meteorolog in vodja meteorološke službe Hrvaške Radiotelevizije (HRT), objavil dolgoročno napoved, po kateri naj bi bil avgust topel in sončen, podobno bi lahko veljalo tudi jeseni in celo pozimi. Izpostavil je, da bo povečana verjetnost za bolj deževen mesec od povprečja veljala šele novembra.

Julij je bil po meritvah v sosednji državi nadpovprečno topel, ne pa tudi povsod suh, poudarjajo. Gre za eno najtoplejših poletij v znani zgodovini uradnih meritev, ki so se na nekaterih meteoroloških postajah DHMZ začela sredi 19. stoletja, 
ne pa tudi rekordno.

Kot primer navajajo merilno mesto v Splitu na mestnem pobočju Marjanu, kjer je povprečna temperatura zraka letošnjega julija na 4. mestu v nizu najvišjih in sledi tistim iz leta 2015 ter 2012 in 1950. V Dubrovniku in na zagrebškem Maksimirju sta bila od letošnjega julija bolj vroča le tista leta 2012 in 2015.

Še bolj izjemno- na 2. mestu najtoplejših, poudarjajo hrvaški mediji- je bilo v tradicionalno vročem Kninu, kjer pa se je rekord iz leta 1950 obdržal. Enako velja za Reko in zagrebški Grič (rekord 2015), kjer se redni julijski podatki merijo že od leta 1862.

So pa hrvaški meteorologi zabeležili zanimiv pojav, ki bi ga lahko strnili v sledečo misel: rekordne vrednosti na tradicionalno nerekordnih merilnih mestih. 

V klimatoloških tabelah bodo tako vsaj do prihodnjega julija ostali zapisani novi julijski temperaturni rekordi, izmerjeni 23. julija in sicer v Bednji 37,4 °C, na Bilogori pri Pitomači 38,5 °C, v Delnicah 33,5 °C, v Krapini 37,8 °C, v Križevcih 37,6 °C in morda še kje. Gre pretežno za gorska oz. hribovska področja.

“Na srečo do absolutnih temperaturnih rekordov ni prišlo in upajmo, da tudi nikoli ne bo,” je v svojem sporočilu javnosti še zapisal Vakula. Za večino urbanih področij tako rekordno ostaja leto 2007, v Zagrebu in Osijeku so bile temperature višje tudi leta 2014, v Gospiću pa še dodatno leta 2016. V Dubrovniku, ki sodi v subtropski in sredozemski podnebni pas, je bila temperatura višja v letih 2007, 2016 in 2018.

Glede na skupno količino padavin so bile »težave« opažene že v začetku leta, zdaj pa se zdi stanje še bolj »dramatično«. Kljub mestoma deževnemu aprilu padavin povsod primanjkuje.

Še več; na »tradicionalno deževni« Reki so od sredine 20. stoletja, ko so se začela uradna dnevna merjenja, v obdobju od začetka januarja do konca julija manjšo količino padavin kot letos zabeležili le petkrat. 
Nazadnje se je to zgodilo leta 2012, v Splitu pa je bilo manj padavin le leta 1993!

Vendarle pa, za razliko od južnega dela Slovenije, vode še ne primanjkuje. Omejeno uporabo 1. stopnje je sicer razglasila Istrska županija, vodo pa dovažajo tudi na nekatere zunanje otoke zadarskega arhipelaga.

Na celini težav v porečju Drave in Donave ne beležijo, nekaj strahov vzbujajo le razmere na Savi, katere porečje pa poteka skozi slabo polovico ozemlja Hrvaške (približno 43%).

Več o tem sicer v posebnem prispevku.

(mbo)