Kot je danes na vladni spletni strani podrobno obrazložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je referendumska podpora Zakonu o vladi odprla vrata vzpostavitvi Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP).
Ta naj bi na resornem področju gradila tri ključna poglavja:
- zagotavljanje splošne dostopnosti do storitev dolgotrajne oskrbe,
- zagotavljanje zadostnega števila neprofitnih stanovanj in
- širjenje modelov ekonomske demokracije.
Na današnji novinarski konferenci je kandidat za ministra za solidarno prihodnost in aktualni državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac predstavil načrte za oblikovanje in delo ministrstva ter razvoj ključnih področij resorja za solidarno prihodnost.
Pričakovano ga je podprl strankarski kolega in minister za delo Luka Mesec, o rešitvah na solidarnostnem resorju pa so spregovorili tudi Maljevčevi načrtovani kabinetni sodelavci Klemen Ploštajner, dr. Luka Omladič in dr. Katja Simončič.
Maljevac je ob vzpostavljanju MSP poudaril, da ministrstvo v ospredje postavlja teme, ki so bile v preteklosti potisnjene na rob, a so še kako pomembne za našo prihodnost, posameznika in družbo kot celoto: “Pomembno je, da zagotovimo kakovostno, pravično in javno dostopno dolgotrajno oskrbo, da zaposleni dobijo svoje mesto v upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij in da končno prerežemo vozel stanovanjskega krča.”
Zagotavljanje pravice do stanovanja že, a po kakšni ceni?Omejevanje špekulativnega motiva bistvenega pomena
Klemen Ploštajner je predstavil načrte na področju zagotavljanja stanovanja kot družbene prioritete in temeljni načrt stanovanjske politike razdelil na tri dele: zagotavljanje pravice do stanovanja, omejevanje špekulativnega motiva, ki se je zajedel v stanovanjsko področje ter utemeljevanje stanovanjske politike na dejanskih podatkih in analizah.
Rešitve na področju dolgotrajne oskrbe je predstavil Luka Omladič. MSP si bo prizadevalo v smeri zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, ki bo dostopna vsem in ki bo vsem uporabnikom, predvsem starejšim, tudi omogočila čim daljše samostojno bivanje v domačem in znanem okolju, onstran institucionalizacije.
Ob tem je pozdravil referendumski izid, ki ministrstvu ter civilni in strokovni javnosti ponuja prostor za oblikovanje izvedbeno in finančno vzdržnega sistema.
Katja Simončič je v povzetku področja ekonomske demokracije predstavila splošno idejo: “Ekonomska demokracija pomeni, da imajo zaposleni moč sodelovati v upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij.” Poudarila je, da tovrstne modele poznamo v najuspešnejših gospodarstvih Evrope ter da sta skupno oblikovanje s podjetniki in zaposlenimi ključ do zagotavljanja družbeno in okoljsko odgovornega gospodarstva.
Kandidatu za ministra in ekipi je izrekel podporo tudi minister za delo Luka Mesec: “Ministrstvo za solidarno prihodnost glejte kot na enega od temeljnih delov nove družbene pogodbe, ki jo želimo napisati.”
Kandidat za ministra za solidarno prihodnost bo po predlogu vlade sedel na predstavitev pred pristojno parlamentarno delovno delo, za tem bo o njegovi kandidaturi odločal Državni zbor. Po potrditvi bo pred poslankami in poslanci zaprisegel kot minister za solidarno prihodnost in s tem bo ministrstvo tudi ustanovljeno, zaključujejo na vladni spletni strani.
(mbo)
mariborski Odmev 
Oddajte komentar